13. september 2024

Ko se priložnostno srečujem z bivšimi študenti, ki so sedaj na pomembnih pravniških položajih in so v družbi ugledne pravnice in pravniki, je vsebina našega pogovora praviloma povezana z obdobjem študija.

Pred kratkim me je ena od bivših študentk, ki se že odpravlja v pokoj, spomnila, da sem jim kot brucom povedal, da ne smejo biti poslušni in da je bila nad tem presenečena, saj so jim do takrat vedno vsi – od staršev do učiteljev v osnovni in srednji šoli – govorili, da morajo biti poslušni. Spomnim se, da sem to izjavo pogosto uporabljal, da bi študente spodbudil h kritičnemu in samostojnemu razmišljanju, glede na to, da ima ta izjava lahko različen pomen in kontekst. Kritično razmišljanje je pomembno za razvoj intelektualne neodvisnosti in sposobnosti analize, ki sta temelja pravniškega poklicnega dela. Človek načeloma v nobeni situaciji, pravnik pa še toliko bolj, ne sme sprejeti vsega »zdravo za gotovo« in naj ne bi vedno brez premisleka sledil samo ustaljenim normam in standardnim metodam.

Vedno so se od pravnika pričakovale nove rešitve in pristopi k družbenim problemom na nov način. Od pravnika se pričakujejo nove ideje, ki pa niso vedno v skladu s predpisi, so pa v skladu s pravnimi načeli, pravičnostjo, poštenostjo ter etično razsežnostjo, ki pogosto ni zapisana v pravnih predpisih. Žal ti vidiki poklicnega dela niso predmet predavanj na pravnih fakultetah in se jih je mogoče naučiti prav z neposlušnostjo črki zakona ob uporabi samostojnega razmišljanja in aktivno poglobljenega učenja z iskanjem dodatnih virov in z razvojem lastnih mnenj ter prepričanj.

Razumljivo je, da rek »ne bodite poslušni«, ni pomenil ignoriranja pravnih, etičnih standardov ali akademske odgovornosti, temveč je bil spodbuda intelektualni neodvisnosti in ustvarjalnosti, ki nam manjka na vseh področjih, čeprav imamo, po nekaterih kazateljih, najvišji odstotek visoko izobraženih strokovnjakov v Evropi …

Anton Gajšak

Odličen zapis!

Breda Rožič

Visok odstotek visoko izobraženih in še višji odstotek ljudi slabe samopodobe kaže očitne znake, da kot družba grešimo pri vzgoji in izobraževanju

Robert Rozic

Ta problem poslušnosti se ne tiče samo pravnikov, ampak bremeni večino Slovencev.

Večina skloní glavo in kima – to pač znajo. Osebno menim, da je ta manjko kritičnega razmišljanja prenesen od staršev na otroke. Starši zaradi prejšnjega političnega sistema niso smeli javno izraziti svojega kritičnega mnenja, zato so se pač naučili, da je najbolje biti ponižen in tiho, v tem duhu pa so vzgojili svoje otroke. Posledice tega čutimo še danes.

Stane Rauh

Da, imamo najvišji odstotek visoko izobraženih ljudi v Evropi, pa najnižji nivo kritično etičnega ocenjevanja posameznih dogodkov…Zato je kriv predvsem “inrtelektualni del publike” , ki je namesto “neposlušnosti”, gojil ,skozi koristolovje podreditev negativni selekciji..In tako imamo višek negativne selekcije v obstoječei oblasti, pa tudi višek profitantske podrejenesti na vsakem posameznem segmentu družbe….

Tomaž Štebe

Razen izjem, sem nad DELOVANJEM prava, pravnikov, sodstva, tožilstva, .., razočaran. Umanjka ravno poštenega, zdravorazumskega, .., pristopa. Priča smo administrativno, birokratskemu delovanju. Zelo neodgovorno pa pogosto interesno, koruptivno, ..

Eden od mojih primerov, ki zadeva vse lastnike nepremičnin NUSZ točkovanje davščine .. https://drive.google.com/drive/folders/10If_1giuAKpyUmWhYkUulBqPz1XvgjqF

Po skoraj dveletnem molku je sodnica, v treh dneh po pozivu za presojo, razpisala glavno obravnavo! Poziv je tu https://drive.google.com/file/d/13qo8Dlm6aTVJu0s1dyjy6JmahW1u8RiO/view?usp=drivesdk

Sonja Vengar

Spostovani g. profesor, vsi se radi vračamo v pogovore in pričakovanja, ki smo jih gojili, ko smo končali gimnazijo in faks, a kaj vse je velikokrat življenje obrnilo, in dobra, delovna vnema, tudi strokovnost velikokrat niso dobila pričakovanega odziva. ” Vas prispevek je kot vedno odličen, hvala vam!

etika#