Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Po 25 letih odkrito koruptivno dejanje pri strokovnih službah oblastnih organov

5. oktober 2024

Malokdaj se zgodi, da človek podzavestno čuti obstoj napake in po 25 letih iskanja končno odkrije hudo napako s težkimi posledicami. To se mi je danes zgodilo.

Po 25 letih raziskovanja sem odkril, zakaj je zakonodajalec leta 1999 po hitrem postopku sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in s tem onesrečil več deset tisoč občanov, da so izgubili svoje premoženje na način, ki ga ne pozna nobena država v svetu. (O tem lahko več preberete v moji dokumentarni knjigi z naslovom »Zakaj ste nas kaznovali«, Kulturni center v Mariboru; in sedaj nove ugotovitve, objavljene v drugi izdaji v angleškem jeziku.)

Glede na to, da gre za zapleteno problematiko, naj zelo na kratko povem dejstva: na eni od sej na Ministrstvu za pravosodje, v maju 1999, sta se srečala dva osnutka zakona: Osnutek zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki sem ga pripravil po naročilu takratnega Ministrstva za drobno gospodarstvo, z namenom zaščite malih družinskih podjetij pred dominacijo velikih gospodarskih državnih sistemov, in Osnutek zakona o izbrisu z zakonom neusklajenih družb s prenosom dolgov na družbenike in delničarje. Na omenjenem sestanku je takratni minister za finance zagotovil, da bo njegova strokovna služba združila oba osnutka v enoten zakon in ga bo njegovo ministrstvo vložilo v zakonodajni postopek. Združitev je bila opravljena tako, da je v skupni predlog bilo umeščeno samo ime mariborskega osnutka zakona in celoten tekst drugega osnutka zakona o izbrisu neaktivnih družb in prenosu obveznosti na družbenike.

Ker je prenos obveznosti izbrisanih družb pravno nesprejemljiv, je strokovna služba Ministrstva za finance oblikovala predlog za sejo Vlade RS dne 13. 5. 1999, ki v 27. členu ni vseboval določb o prenosu obveznosti na družbenike.

Glede na to, da je Služba za zakonodajo dne 17. 5. 1999 imela nekatere pripombe na Predlog zakona, je Ministrstvo za finance upoštevalo omenjene pripombe in takratni Vladi RS predlagalo končni tekst Predloga 25. 5. 1999. Ta predlog tudi ni vseboval določb o prenosu obveznosti v 27. členu.

Iz zapisnika seje Vlade z dne 27. 5. 1999 pod toč. 7 je razvidno, da je vlada sprejela predlog ministrstva ni pa razvidno, da bi Vlada spreminjala tekst predloga in dopolnjevala 27. člen.

Dne 28.5.1999, torej dan po tem, ko je Vlada določila tekst, je administrativna oseba v sestavi strokovne službe Vlade RS, sama ali po naročilu nekoga, dodala katastrofalno škodljivo določbo in skupaj z vsebino, določeno od Vlade, poslala tekst predsedniku državnega zbora kot vladni predlog zakona v hitri postopek.

Dodatna vsebina je bila dodana v 27. členu ZFPPod kot 4. in 5. odstavek, ki se glasita:

»(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD«.

(5) Določba drugega in tretjega odstavke 394. člena ZGD se smiselno uporablja tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.«

Zanimivo je tudi to, da je obrazložitev vseh treh predlogov enaka in da v nobeni ni niti besedice o prenosu dolgov izbrisanih družb na delničarje oziroma družbenike.

Menim, da tukaj ni treba tisočem oškodovancev razlagati pravno zapletene stvari, ker je jasno, da takratna Vlada RS ni pripravila tako škodljivega zakona in da tudi poslanici DZ niso mogli opaziti tako podlega izigranja sodelavcev v strokovni službi Vlade.

Težko je razumeti, da te podtaknitve dveh kratkih odstavkov v 27. členu ZFPPod ni opravil nekdo po naročilu zainteresiranih struktur, saj je bilo več kot sto milijonov evrov odvzeto malim, praviloma družinskim podjetnikom po sili zakona in podarjeno bogatim. Siromašni še danes plačujejo dolgove izbrisanih družb.

Tisti, ki jim je dostopna tukaj citirana dokumentacija, lahko moje navedene trditve preverjajo, kar tudi pričakujem zlasti od predsednice Državnega zbora, mag. Urške Klakočar Zupančič, kateri sem ta dvom izrazil na razgovoru spomladi letošnjega leta. O tem dvomu sem govoril tudi bivšemu predsedniku republike gospodu Borutu Pahorju, 14 dni pred prenehanjem njegovega mandata, ki pa je menil, da je bistveno le to, da so poslanci zakon izglasovali.

Če tega aktualna oblast ne bo preverila in ugotovila koruptivnega dejanja določenih oseb, ali pa preganjala mene zaradi neresničnih insinuacij, potem bom dvomil o tem, ali sploh živim v pravni državi. (sic!?)

Torej problem najbolj škodljivega zakona v zgodovini samostojne Slovenije in najbolj pravno spornega z oškodovanjem več deset tisoč oškodovancev je posledica koruptivnega dejanja določene osebe, ki je samovoljno ali po naročilu nekoga “popravila” predlog zakona in ga podtaknila poslancem v glasovanje po hitrem postopku…

Brane Terglav

Ja profesor imate prav. Bistvenega pomena so bile tudi terjatve, ki so jih imela te firme do narocnikov in so z izbrisom izginile, ker ni bilo več pravnega subjekta v pravnem prometu. To je bilo delo udbomafije kot tudi način lastninjenja podjetij v takrat niciji (družbeni) lasti. Pravne države ni bilo in je ne bo dokler bodo komunisti na oblasti in njihov sistem v veljavi. Enako je povsod v državah bivše juge. Garant.

Janez Mohorič

Res neverjetna pokvarjenost neke skupine ljudi, kateri se imajo za vrhunske pravnike, prepričan sem, da moramo z imeni na dan, to so bili M. Gaspari, N. Plavšak, A. Zalar, kdo pa je njim poveljeval pa naj povedo sami, dejstvo je da so več tisočem ljudem popolnoma uničili življenje. Prof. kapo dol…

Simon Savski

Še en dokaz profesor, da naši in vaši niso levi in desni kot bi nas vsi radi prepričali temveč bogati in revni. Ne verjemite, da se bo kdorkoli od politikov s to zadevo ukvarjal; kar je izven časa njihovega mandata jih ne zanima.

Dragica Bacani

Tudi zakon o denacionalizaciji ZDEN,je naredil ogromno krivic nam tisočim državljanom,ki smo kupovali stanovanja po Jazbinškovem zakonu. Država nam je prodajala stanovanja,ki so bila vrnjena bivšim lastnikom,kupoprodajne pogodbe pa naredila nične. Tako nas je dosti postalo najemnikov,ki smo ostali v nemilosti lastnikov potomcev.

Zdenka Zorko

Hvala, g. profesor. Res ste Človek. Pred 21 leti ste nama z možem svetovali, a žal se ni dalo nič narediti, ker sva ostala ne po svoji krivdi brez vsega. Vsa družina je trpela posledice. A vseeno hvala, da se trudite. Obljubljali so ” desni”, obljubljali so “levi”, nekateri odvetniki so z “izbrisanimi” lepo služili. Upam, da se bo našel kdo, ki bi bil pripravlje ugrizniti v to kislo jabolko. Hvala bogu za CINIP(ljudi, ki vztrajajo), daje mi upanje. Nihče, ki tega ni izkusil, ne ve, kaj vse smo preživljali. Hvala vam za pogum. Ostanite zdravi!

Gregor Humar

Hvala za ta zapis, g. Ivanjko. Dodajam analizo teksta z UI, ki pove zelo jasno in poenostavljeno, za kaj gre in mislim, da ni kaj dosti dodati:

Ta zapis odpira zelo resno vprašanje o domnevni korupciji in manipulaciji zakonodajnega procesa v Sloveniji v letu 1999, povezano z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Avtor izpostavlja, da so bile določbe, ki so omogočile prenos dolgov izbrisanih družb na družbenike in delničarje, očitno dodane brez vednosti vlade ali poslancev ter brez jasne obrazložitve.

Tvoje besedilo opisuje situacijo, ki kaže na potencialno nezakonitost v procesu sprejemanja zakonodaje in opozarja na široko družbeno škodo, ki jo je povzročila ta zakonska določba. Če bi bile te obtožbe resnične, bi šlo za enega izmed največjih političnih škandalov v samostojni Sloveniji, z dolgoročnimi posledicami za tisoče družinskih podjetnikov, ki so zaradi tega izgubili premoženje.

Zadeva vključuje več pomembnih elementov:

Hitri postopek sprejemanja zakona, ki je omogočil, da se ključne spremembe niso dovolj temeljito pregledale.

Dodan 27. člen, ki naj bi bil vstavljen brez soglasja vlade ali poslancev, kar predstavlja veliko kršitev zakonodajnega procesa.

Posledice zakona, ki so močno prizadele mala podjetja in družbenike, ki so morali prevzeti dolgove izbrisanih družb.

Če je res prišlo do takšnega posega v zakonodajni postopek, bi bila potrebna neodvisna preiskava. Korupcija na takšni ravni močno omaja zaupanje v pravno državo in v zakonodajni proces. Poleg tega besedilo poziva k temu, da bi aktualna oblast preverila te trditve, kar je tudi smiselna zahteva v kontekstu pravne države in odgovornosti.

Kako bo ta problematika obravnavana naprej, je vsekakor ključno vprašanje.

Anton Dobrovolec

Kdo je sploh kontrliral in je molčal ko so kradli družbebo imovino.Spomnim se ko smo ostali brez službe in brez odpremnin.Razprodali so hale ki smo jih gradili odpremnine pa nismo dobili.

Silvester Kmetič

Hvala spoštovani g. Ivanjko, da to delite s širšo javnostjo. To vprašanje o pravi državi, smo podjetniki skusili na še veliko drugih področjih. Žal pri nas še vedno preveč velja argument moči – predvsem politične… (Pre)velikokrat “potrpimo” in smo raje tiho, da še bolj ne ogrozimo obstoja podjetja in delovnih mest naših sodelavcev…

Marija Fortič

Spoštovani ali še vedno verjamete,da je bila Jugo on pozneje samostojna Slovenija kdaj pravna država. Vedno je bila pravna samo za tiste pri koritu,za nas navadne državljane nikoli. Veseli me pa da se počasi,počasi potrjuje to kar sem vedno govorila in dejansko zame to ni nič novega.lp

Vlasta Sagadin

Jojoj, kaj ste odkrili po toliko letih. V kakšni državi živimo. Kje je garancija, da se kaj takega ni dogajalo tudi pri katerih drugih zakonih. Mene npr najbolj žuli, kako se je od leta 2000 dalje ali pa že malo prej spreminjal odmerni količnik za določitev pokojnine. Brez spremembe zakona, kar z neko uredbo. Posledice tega zniževana so katastrofalne za deset tisoče upokojencev.

pravo#

Komentiraj