Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

So sodelavci UDBE to postali tudi slučajno?

20. september 2024

Te dni je v slovenskih in tujih medijih veliko govora o domnevnem sodelovanju osebe, ki kandidira na visok položaj v organih Evropske unije, z bivšo jugoslovansko UDBO. Kot je bilo mogoče videti v televizijskem prenosu seje pristojnega odbora Državnega zbora, naj bi bilo ime omenjene osebe na spisku sodelavcev UDBE.

Kot je znano, je na tem seznamu veliko število ljudi in je malo verjetno, da so bili vsi aktivni v ovajanju ljudi. Mnogi pa so se znašli na spisku tudi zaradi svoje naivnosti in manipulacij UDBE.

Osebno sem bil v situaciji, da bi se moje ime lahko znašlo na tem spisku, če ne bi malo iz jeze do mojega »angela varuha« na zadnjem 15. razgovoru zavrnil podpisa na obrazcu v ciklostilu, s katerim naj bi potrdil, da se je delavec UDBE z menoj večkrat pogovarjal in da mu bom posredoval informacije, če bi ugotovil, da kdo s kaznivim dejanjem ogroža državno ureditev. Ne spomnim se točno vsebine zadnjega odstavka omenjenega obrazca, vendar se mi je zdel nedolžen in sprejemljiv za podpis. Jaz sem sicer odklonil podpis, češ da vem, kakšne so moje državljanske dolžnosti in ne želim, da se v dokumentih UDBE najde moj podpis.

To se je dogodilo v »njegovem stanovanju«, za katerega sem že ob vstopu vanj ugotovil, da to ni njegovo stanovanje, še manj da so v njem živeli otroci, čeprav so bili na hodniku otroški copati.

Menim, da so se mnogi znašli na spisku sodelavcev UDBE prav zaradi tovrstnih podpisov podobnih izjav. Ne smemo pozabiti, da smo predavatelji na UNI morali vedno obveščevalnim organom dajati poročila o študijskem potovanju v tujino.

Morda je moj »angel varuh« takrat bil prizadet, da sem mu odklonil podpis, saj je bil kasneje zraven, ko je v Mariboru v Slaviji v okviru preoblikovane UDBE v »novo« SOVO po osamosvojitvi nastal znani elaborat o »delovanju tujega vohuna v Sloveniji«, ki bi naj deloval na uničenju slovenskega gospodarstva, med ostalim tudi s svojim naukom o »programiranem stečaju«. Ta model reševanja zdravih jeder je danes urejen kot izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe.

Omenjeni elaborat je obravnaval na zaprti seji tudi Državni zbor (to sejo je takrat vodil gospod Školč). Šele po sedmih letih vodenja sodnega postopka zoper Republiko Slovenijo se je ugotovilo, da je bil elaborat izmišljen konstrukt, za kar se mi je Republika Slovenija javno opravičila v 4 časopisih in v drugem TV Dnevniku. Predlog Republike Slovenije za plačilo denarne odškodnine, namesto objave, sem zavrnil, ker mi je bilo javno opravičilo pomembnejše zaradi mojih študentov.

Model delovanja UDBE je bil enostaven: UDBA praviloma pripravi konstrukt, da je posameznik nečesa kriv; država ukrepa na različne načine, da posameznika omeji, če ga že ne spravi v zapor; mediji javnosti sporočajo slabe strani posameznika in mu pripišejo še dodatno človeške slabosti ter izrečejo sodbo, ki je za posameznika pogosto hujša, kot če bi jo izrekel sodnik. Ta model je bil uporabljen v mojem primeru tudi po osamosvojitvi Republike Slovenije.

Konstrukt, da kot tuj vohun uničujem slovensko gospodarstvo, si izmislijo in napišejo o tem elaborat tajne službe. Elaborat pošljejo državnim organom, da ukrepajo. V mojem primeru je ukrepanje pomenilo povečan nadzor, omejitev potovanja v tujino in molk države glede predloga, da bi opravljal funkcijo častnega konzula na podlagi predloga predsednika druge države. Molk v tem primeru se šteje, da je predlagana oseba persona non grata oziroma neprimerna. Čeprav so to strogo tajni postopki, tajne službe obvestijo o tem medije, ki to objavljajo kot uvodnik z naglašeno negativno konotacijo, kot je to v uredniškem uvodniku v mariborskem mediju objavil mariborski novinar 22. 1. 1997. Šele po sedemletnem sodnem sporu z državo se ugotovi, da je to bil izmišljen konstrukt tajnih služb.

(Več o mojem srečanju z UDBO in kako sem se slučajno izognil spisku sodelavcev UDBE, lahko najdete v fotokopiji dokumenta o nadzorovanih osebah v dodatku knjige avtorja Omerze: Dosje, v knjigi Kučanov klan (samo prva izdaja), v številnih objavah v Magu (zlasti št. 6/96), v Večeru, sodnem spisu Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P740/2006 in mnogih drugih medijih in dokumentih.

Maja Stepišnik

Spoštovani g. profesor, hvaležna za ra zapis, ki upam da ga bodo razumele sedanje in bodoče generacije v luči delovanja takratnih oblasti. Vsecta ceno oblasti.

Janez Mohorič

Zanimivo branje prof. Ivanjko, ta večni boj “malega” človeka z neverjetno silo imenovano država se nam še vedno dogaja v naši novi demokraciji, pa naj gre za etiketiranje izbrisanih oseb, za uničevanje deviznih varčevalcev v HR in BiH, da ne govorimo o nasilno izbrisanih podjetjih kjer je država uničila nepojmljivo število podjetnikov – družbenikov. Vedno se najde nekdo, ki s pozicije moči, s pozicije ljubosumja in drugih človeških negativnih vrlin, da poseže po diskreditaciji posameznika. Zavedam se, da izbris podjetij ni najbolj primerna oblika primerjave z prof. zgodbo, je pa nazoren prikaz, kako se nekaj tako podlega kot izbrisanim podjetnikom lahko zgodi tudi v “Demokraciji”. Se pa me ljudmi še vedno najdejo posamezniki ki niso sposobni oceniti realnosti omenjenih seznamov. Obsijati osebe ki so bile ob osamosvojitvi starso dobrih 24 let da so sodelovali z udbo je res pritlehno, in nakazuje tudi pomankljivo vedenje o delovanju le te – udbe. Prof. Ivanjko lepo opiše, da je imel priložnost podpisati obrazec za pristop za sodelavca, če tega obrazca ni je vse skupaj manipulacija, demagogija, res zgodovina terja zelo natančno obdelava podatkov, preden trdimo, da je nekaj sveto moramo biti res prepričani da smo vse vidike proučili brez kančka dvoma, če pa že na prvo žogo razglasimo da je nekaj sveto, brez da bi pogledali celotno sliko potem je nekaj hudi narobe. Udba – net je že starejša od 30 let, splošno znano je, da so bili spiski večkrat prečiščeni, da so akterji promocije teh arhivov najprej očistili sebe in svoje, je pa še nekaj res ogromno ljudi na teh spiskih niso nikoli dali soglasja za sodelovanje z ZDBO – DV. Menim, da moramo biti pri tem izredno občutljivi, da nekoga ne obsodimo kateri ni imel nobene veze z dv in se posvetimo reševanju izbrisanih podjetij, zakaj je intelektualni (beri provladni lobi z potrditvijo DZ) iz sodnega registra izbrisal več kot 50.000 pravnih oseb,(po raziskavi min. za gospodarstvo iz leta 2007) in poskušamo odpraviti vsaj del neprecenljive škode….

pravo#

Komentiraj