12. junij 2024

V vseh obdobjih življenja, zlasti pa v starosti, postaja čas dragocen, in pomembno je, da ga kar najbolje izkoristimo. Kljub temu, da se tega zavedamo, pa se večina srečujemo s problemom odlašanja nalog »na jutri«. Da nas to moti, si ne želimo priznati, dokler v starosti ne ugotovimo, da nam časa zmanjkuje. V zadnjem času ima ta problem tudi posebno ime, tj. prokrastinacija.

Prokrastinacija ali odlašanje, zavlačevanje (latinsko prōcrāstināre: prō-, naprej + crāstinus, jutri) je vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih oz. izvajamo bolj prijetne namesto manj prijetnih nalog, kljub temu, da se zavedamo, da nam tovrstno ravnanje škoduje. Posledično opravke, ki so nujni in neizogibni, odlašamo vse do zadnjega trenutka, ko nekaj naredimo.

Zakaj je odlašanje nalog tako pogost pojav, ki ga po mnenju strokovnjakov doživlja večina ljudi? V strokovni literaturi lahko preberemo, da je odlaganje predvsem posledica strahu pred neuspehom. Podzavestno se bojimo, da nalog ne bomo opravili tako dobro, kot bi bilo potrebno oziroma kot si želimo. To je zlasti prisotno pri tistih, ki stremijo k popolnosti in odlagajo naloge, dokler se ne počutijo pripravljene, da jih opravijo brezhibno. Mnogokrat nam manjka motivacije, kar je posebej prisotno v starejšem obdobju življenja, zlasti če naloga za posameznika ni zanimiva in pomembna. Danes, ko se posveča toliko pozornosti izkoriščanju časa in organizaciji dela, še vedno pristopamo k številnim nalogam brez ustreznega načrta in časovnega razporeda, ker se ne zavedamo, koliko časa imamo dejansko na voljo. V sodobnem načinu življenja, ki je poln motenj, kot so družbena omrežja, elektronska pošta, motenje drugih …, je naša pozornost pogosto usmerjena na nepomembne stvari. Ko smo starejši, pa se srečujemo tudi z zelo neprijetnim pojavom, tj. nizko samozavestjo, povezano z dvomom, da smo sposobni opraviti določeno nalogo. V odlašanje nas pogosto vodi preobremenjenost, ker si ne znamo pravilno razporediti časa in nalog, zlasti z vidika prioritet: prej pristopamo k lažjim nalogam kot pa težjim. Samodisciplini, ki je eden od osnovnih pogojev za uspešno delo in dolgotrajno osredotočenost pri reševanju življenjskih izzivov, danes sploh ne posvečamo velike pozornosti. Negativna čustva, ki so stalno prisotna zaradi vpliva negativnega okolja, kot je stres, tesnoba in depresija, zmanjšujejo motivacijo in s tem tudi vplivajo na odlašanje neprijetnih nalog. To je povezano z dejstvom, da se na splošno trudimo izogibati slabim občutkom. Že ob sami misli na čakajočo odloženo nalogo nas »boli trebuh«.

Seveda ni nič narobe, če kako delo občasno odložimo in ga opravimo pozneje, kot smo nameravali, a problem nastane, ko začne odlašanje ovirati naše normalno življenje. Če se kakega opravila nikakor ne moremo lotiti ali ga dokončati, če nenehno zamujamo, se ne držimo rokov, ne izpolnjujemo obljub ipd. V teh primerih so posledice mnogokrat zelo neprijetne – stres, občutki krivde, osebnostna kriza, depresija itd. Okolica nas vidi kot lene in neodgovorne, postanemo lahko celo socialno stigmatizirani. V resnici pa je prokrastinacija le simptom, in če jo želimo odpraviti, moramo odkriti vzroke zanjo.

Zavlačevanje in odlašanje ni isto kot lenoba. Lenoba je stanje, v katerem ne počnemo nič in smo s tem zadovoljni. Človek, ki odlaša, pa bi rad kaj počel, vendar se do tega ne more pripraviti.

Prokrastinacije se ni lahko znebiti in nastane lahko iz različnih razlogov, kar pomeni, da zanjo ni enotne rešitve. Dobro je slediti vodilu, da najprej opravimo manj prijetne naloge ali opravila ter šele nato preidemo na zabavnejše aktivnosti. Tako lahko neprijetna opravila čim prej črtamo s seznama in potem zares uživamo v prijetnih aktivnostih.

Marta Leljak

Dr. Šime Ivanjko res je vse sem si temeljito prebrala, in se popolnoma strinjam z vami.

življenje#