11. september 2025

Spoštovani predstavniki medijev, uredniki medijev, predstavniki političnih strank in širša javnost

Pred dnevi smo v medijih in političnih razpravah spremljali kritično obravnavanje dejstva, da je določena oseba v fazi pisanja osnutka zakona vnesla v osnutek določila, v katerih bi naj zasledovala svoj lastni interes oziroma interes določene institucije (zainteresiranost, da se v študijski program na fakulteti uvede določen predmet). Do tega dogodka so bile posebej kritične nekatere politične stranke iz različnih razlogov. Ne poznam podrobnosti te problematike in tudi ne želim razpravljati o konkretni zadevi.

Prva faza – priprava osnutka zakona

Pravniki poznamo razliko med pisanjem osnutka zakona in sprejemanjem zakona. Gre za dve ločeni, a povezani fazi zakonodajnega postopka. Pisanje osnutka zakona (ali priprava osnutka) je začetna faza zakonodajnega postopka, v kateri pristojno ministrstvo, posamezni poslanec, vladna služba, državni svet ali celo skupina volivcev začne pripravljati besedilo novega zakona ali sprememb obstoječega zakona. To je prva verzija bodočega zakonskega predloga. Osnutek vključuje praviloma razlago razlogov za spremembo zakonodaje, cilje zakona in oceno posledic, ki jih bo zakon imel. Pogosto se o osnutku opravi tudi javna razprava, da se pridobijo mnenja širše strokovne javnosti, zainteresiranih strani in državljanov.

Druga faza – oblikovanje predloga zakona

Sprejemanje zakona je formalna zakonodajna faza, v kateri se oblikuje predlog zakona (ki temelji na osnutku) in gre za tem skozi postopek v državnem zboru (parlamentu). Zakon gre skozi več branj (obravnav), skozi razprave, amandmaje (popravke) in glasovanja. Če zakon dobi večinsko podporo v državnem zboru, je sprejet. Nato ga podpiše predsednik republike in se objavi v Uradnem listu, s čimer začne veljati praviloma v 14 dneh, če ni drugače določeno v samem zakonu.

Razumljivo je, da se praviloma interesne skupine vključujejo v prvi fazi priprave osnutka in tovrstno vplivanje na vsebino osnutka ni družbeno nevarno ali politično nesprejemljivo. Problem je, če se zainteresirane skupine vključujejo v drugo fazo sprejemanja zakona, ki je v izključni domeni predlagatelja in zakonodajalca, to je poslancev v državnem zboru. Poskus vključevanja zainteresiranih posameznikov ali interesno zainteresiranih skupin v drugi fazi je družbeno in politično nevaren in strokovno nesprejemljiv.

Povod za moje javljanje na družbenem omrežju o uvodoma opisanem problemu je primerjava vključevanja interesne skupine ali posameznika v drugo fazo – sprejemanje Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) pred 25 leti, kar je bilo odkrito šele pred kratkim in so bile s tem odkritjem seznanjene politične, oblastne in medijske strukture, ki pa kljub ugotovitvi in obveščanju javnosti s strani pravne stroke ni zbudilo nobenega zanimanja.

In kaj se je zgodilo takrat?

1. Pod imenom osnutka Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je bil izdelan v začetku leta 1999 po naročilu takratnega Ministrstva za drobno gospodarstvo s sedežem v Mariboru, in je bil v 4-mesečni javni obravnavi pozitivno ocenjen, je bila pri oblikovanju končnega predloga zakona takratni vladi RS predložena bistveno drugačna (nasprotna!) vsebina, vendar pod istim imenom zakona, ki je bil izdelan s strani Ministrstva za drobno gospodarstvo (v nadaljevanju; mariborski osnutek), ki pa s to vsebinsko zamenjavo ni bilo seznanjeno.

2. Vladi RS je bila predložena bistveno druga vsebina (namen mariborskega osnutka je bil zaščita malih družinskih podjetij v kriznih obdobjih, zamenjana vsebina, ki je bila predložena vladi, pa je urejala izbris iz sodnega registra brez likvidacije (urejanja dolžniško upniških razmerij med izbrisano družbo in njenimi dolžniki).

3. Ko je takratna vlada RS kot predlagatelj oblikovala dokončni predlog ZFPPod z drugačno vsebino od prvotnega mariborskega osnutka, je zainteresirana skupina ali morda celo posameznik, dodatno vpisala v predlog zakona določbi 4 in 5. odstavka 27. člena zakona, brez vedenja vlade RS ali pa tudi z vedenjem posameznih članov vlade. Z omenjenimi dodatnimi določbami so bile ex lege prenesene obveznosti izbrisane družbe na družbenike in delničarje, kar je imelo zanje katastrofalne, še danes trajajoče finančne posledice.

4. O vpisanih dodatnih določbah v predlogu zakona niso bili obveščeni poslanci DZ, ki jim je bilo določeno, da zakon sprejmejo po hitrem postopku.

5. V letih 2007, 2011 in 2018 je zakonodajalec sicer sprejel zakone, s katerimi bi naj omilili škodljivost omenjenih naknadno vpisanih določb v predlogu zakona, vendar je »nevidna roka« uspela preprečiti, da bi omenjeni zakoni začeli v praksi delovati.

6. V letu 2021 je bil sprejel Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), (Uradni list RS, št. 186/21), vendar je po vsej verjetnosti ista zainteresirana skupina ali posameznik uspela preprečiti uveljavitev tega zakona s predlaganjem dveh amandmajev, s katerima so bili določeni pogoji, ki pa jih ni mogel prav nihče od tisočih upravičencev izpolniti v treh letih.

7. Torej, uvodoma opisani poskus omenjenega vplivanja na vsebino osnutka zakona v prvi fazi je za današnjo politično in oblastno strukturo problem, vpliv zainteresiranih skupin v drugi fazi postopka sprejemanja ZFPPod pred 25 leti, ki še vedno povzroča škodljive posledice tisočim, pa ne zanima nobene politične stranke ali pa poslancev. (sic!?).

8. Vlade in poslancev opisani primer pred 25 leti ne zanima, čeprav ni mogoče primerjati domnevne posledične škode uvedbe določenega predmeta na fakulteti s škodo, ki jo je povzročila, oziroma jo še vedno povzroča, uvedba opisanega zakona več deset tisočem in v višini več sto milijonov evrov.

Ob tem pa razglašamo, kako naša družba in oblast delujeta transparentno in pravično …

Spoštovani poslanci, predstavniki političnih strank, predstavniki medijev in spoštovana javnost!

Z omenjenim opisom si dovoljujem vse naslovnike opozoriti na primer, ki bi moral biti za vse nas, ki živimo v demokratični družbi, resno opozorilo.

Res je, da ta zakon (ZFPPod) danes več ne velja. Toda posledice nezakonitega ravnanja še danes ostajajo: obstajajo dolžniki, ki po četrt stoletja še vedno odplačujejo obveznosti, uzakonjene s takratno sporno določbo. (Poudarjam, da osebno nisem med oškodovanci na podlagi ZFPPod).

Zakaj bi morali biti vi – mediji in politične stranke – na to pozorni?

1. Gre za vprašanje zaupanja v pravno državo. Če se dopušča tihotapljenje določb v zakonodajni postopek, ljudje izgubijo zaupanje v pravo in državo.

2. Gre za preprečevanje ponavljanja. Brez razkritja in obsodbe tovrstnih ravnanj obstaja nevarnost, da se ponavljajo.

3. Gre za odgovornost politike. Čeprav je pravni pregon morda zastarel, moralna in politična odgovornost ostajata. Politične stranke in vlada bi morale to priznati.

4. Gre za pravičnost do prizadetih. Odprava posledic in razprava o morebitnih odškodninah bi bila najmanj, kar lahko pričakujemo v demokratični državi.

5. Gre za dolžnost medijev. Mediji so četrta veja oblasti in imajo nalogo, da razkrivajo nepravilnosti in opozarjajo javnost na nevarnosti manipulacije zakonodaje.

Zato vas pozivam, da to temo odprete in o njej odkrito spregovorite.

Slovenska pravna država je lahko verodostojna le, če se sooči tudi s svojimi napakami in če prepreči, da bi se takšne zlorabe ponovile.

Pozdravljeni z globokim spoštovanjem!

Predsednik predsedstva Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti

Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko

#pravo, #mediji

13. september 2025

Časopis Večer je v današnji številki z dne 13. septembra 2025 v Sobotni prilogi posebno pozornost posvetil 50. obletnici ustanovitve Univerze v Mariboru. Vse objave je pripravila dolgoletna novinarka Jasnina Cehnar, ki je napisala oziroma vodila intervjuje ter jih opremila s fotografijami. Že vrsto let spremlja dogajanja na področju visokega šolstva v Mariboru in Sloveniji. Čestitka Večera ob 50. obletnici Univerze v Mariboru je objavljena na celotni naslovni strani priloge V soboto.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je v obsežnem zapisu z naslovom Prehojena pot kot temelj uspehov v prihodnosti spregovoril o pol stoletja izobraževanja in raziskovanja ter o kriznih obdobjih, ki jih je univerza znala izkoristiti tudi kot priložnosti. Posebej je poudaril izzive prihodnosti na področju digitalizacije in umetne inteligence. Napovedal je, da je Univerza v Mariboru na pragu velikih razvojnih korakov, ki bodo zagotovili še uspešnejši nadaljnji razvoj (str. 8–9).

Pod naslovom Univerza med globoko tekmo in notranjo krizo vrednot (str. 4–5) so predstavljena mnenja mariborskih profesorjev Simona Klančnika, Borisa Vezjaka in Friderika Klamferja ter dveh nekdanjih rektorjev, Ivana Rozmana in Daniela Rebolja.

Na str. 5, pod naslovom Naj ostane svetilnik znanja, so ob jubileju univerzi čestitali in pohvalili njen dosedanji razvoj ter ji zaželeli veliko uspešnih let v dobro družbe in države: predsednica RS Nataša Pirc Musar, Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, ter Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor.

V intervjuju z naslovom Dan, ko je Maribor dobil univerzo (str. 6–7) sem kot zadnji še živeči podpisnik akta o ustanovitvi Univerze v Mariboru spregovoril o ozračju in okoliščinah ob ustanavljanju naše univerze leta 1975.

Vljudno vabljeni k branju!

#Univerza v Mariboru

14. september 2025

Znanje in vest kot kriterija etične poklicne odgovornosti

Prva imperativna kategorija vsake poklicne etike je strokovno znanje, druga pa vest strokovnjaka. Obe sestavini poklicnega delovanja sta enako pomembni pri oblikovanju etične osebnosti strokovnega delavca. Vest brez ustreznega znanja je nepomembna in nekoristna, znanje brez vesti pa neetično, nemoralno in celo nevarno.

V pogojih ekipnega in institucionalnega strokovnega dela se z vidika etike zastavlja temeljno vprašanje: kaj je pomembnejše – strokovnjak ali institucija? Pravna odgovornost je v domeni institucije, moralna in etična pa v domeni posameznega strokovnjaka.

#etika

16. september 2025

#Univerza v Mariboru

18. september 2025

Kot uvod v teden, posvečen 50. obletnici Univerze v Mariboru, je bila 15. septembra 2025 v veliki dvorani Univerze predstavljena znanstvena monografija Pol stoletja znanja in raziskovanja. Na slavnostni predstavitvi sem sodeloval kot član uredniškega odbora in soavtor omenjene publikacije.

Ob tem sem kot edini še živeči član ožje skupine sopodpisnikov svečane pergamentne listine – akta o ustanovitvi Univerze v Mariboru – predstavil spomine na zaslužne osebnosti in na okoliščine petnajstletnih prizadevanj za ustvarjanje pogojev, ki so leta 1975 pripeljali do ustanovitve univerze.

Poudaril sem, kako smo bili ob ustanovitvi enotni in navdušeni, čeprav ni manjkalo določenega nasprotovanja posameznih družbenih struktur. Naše vizije so bile jasne, pričakovanja velika – a petdesetletni razvoj univerze je presegel vse, kar smo si takrat drznili predvideti.

Danes, pol stoletja kasneje, lahko rečem, da je razvoj univerze presegel vsa naša pričakovanja. To je potrditev, da so bili naši napori vredni in da so sanje, ki smo jih imeli pred petdesetimi leti, postale resničnost – še bogatejša, kot smo si takrat sploh upali misliti.

Hvaležen sem, da sem dočakal ta trenutek, ko se lahko ozrem nazaj in z zadoščenjem vidim, kako so se naša prizadevanja uresničila. Hvala vsem, ki ste univerzi v teh desetletjih dajali znanje, delo in srce ter jo soustvarjali v ustanovo, na katero smo lahko ponosni vsi.

Milka Knezevic

Poštovani i dragi emeritus Prof. dr. Ivanjko,

Iskrene čestitke na Vašem radu,velikom doprinosu da se sve realizirano i na tako veličanstvenoj priredbi predstavilo.

Velika mi je čast što se poznajemo i što ste učestvovali i u mojim programima.

Velika Vam hvala.

Puno pozdrava Vama i Vašoj obitelji.

S poštovanjem,

Milka knežević

#Univerza v Mariboru

Hvala!

Ob praznovanju 50. obletnice naše Univerze v Mariboru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s svojim delom, predanostjo in navdušenjem soustvarili bogat niz dogodkov. Pred pol stoletja so bili postavljeni trdni temelji, na katerih bodo generacije zanamcev gradile veličastno stavbo prihodnosti.

Naj nas spomin na enotnost in vizijo ustanoviteljev navdihuje, da univerza ostane dom znanja, ustvarjalnosti in poguma tudi v naslednjih 50 letih.

To zahvalo in upanje posredujemo javnosti in mlajšim generacijam upokojenci, združeni v Centru zaslužnih profesorjev in upokojenih visokošolskih učiteljev.

Vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje

Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko

#zahvala, #Univerza v Mariboru

24. september 2025

Knjigo Zakaj ste nas kaznovali sem objavil leta 2021 ob izdelavi osnutka Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra, ki sva ga pripravila z kolegico Natašo Terzić, svetovalko v Državnem svetu (ZOKIPOSR). Zakon je bil sprejet z namenom, da država povrne del odškodnine družbenikom izbrisanih. Skupina poslancev je uspela z amandmajem preprečiti, da bi v treh letih kdorkoli dobil odškodnino. Da bi se opozorilo mednarodne dejavnike na takšno izigravanja tisoče oškodovancev je knjiga 2025 prevedena v angleški jezik; Why have punished us ? dopolnitvijo ugotovitve, da so določbe o prenosu odgovornosti izbrisanih družb na družbenike bile podtaknjene poslancem brez znanja predlagatelja Vlade RS (sic?!).

#pravo

24. september 2025

Zakon ni merilo za pravičnost

Študij prava tradicionalno vzgaja bodoče pravnike v duhu, da mora pravnik najprej slediti zakonu – kot da je zakon edino in zadnje merilo. Toda v resnici je zakon zgolj orodje, pravičnost pa cilj. Če pravnik vidi le črke zakona in ne duha pravičnosti, postane zgolj uradnik oblasti, ne pa varuh človekovega dostojanstva.

#pravo, #etika

26. september 2025

Pogum izreči hvala

Če bi bil župan “našega totega Maribora,” bi najprej uvedel svečano knjigo zahvalnosti. Vanjo bi zapisovali imena tistih tiho junaških ljudi, ki brez priznanj in brez pomoči družbe že leta in leta skrbijo za svoje bližnje – za invalide, ostarele starše, bolne otroke in vse tiste, ki brez tuje roke ne zmorejo živeti.

Za takšno zahvalo in preprosto pozornost do drugih niso potrebna finančna sredstva, temveč le kanček srčne pozornosti in pogum, da drugemu iskreno rečemo: »Hvala, ker si.«

#etika

28. september 2025

Srečanje z bodočimi pravniki

Pred nekaj dnevi (15. 9. 2025), v tednu proslav, ko smo praznovali petdeseto obletnico ustanovitve Univerze v Mariboru, sem se po naključju srečal s tremi bodočimi študenti prava v Gledališki kavarni ob rektoratu. Enega izmed njih, Marka, sem že poznal. Ob njem sta bila še Tanja in Alen. Marko me je povabil, da se jim pridružim, in tako je stekel pogovor o študiju na naši univerzi in o tem, kaj pričakujejo kot bodoči pravniki.

Marko je vedel za moje objave na družbenem omrežju, zato se je povsem spontano razvila ideja, da bi bilo zanimivo, če bi zapisal nekaj misli namenjenih prav brucem – na preprost način o pravu, študiju prava in o pravniškem poklicu.

Na vprašanje, o čem naj pišem, je bila še posebej zgovorna Tanja. Takoj je naštela vrsto tem: kaj je pravo, kako ga študirati, po čem se pravniški študij razlikuje od drugih, pa tudi, kako sam danes gledam na študij in poklic pravnika zdaj, ko nisem več aktiven v vsakodnevni praksi.

Kot so mi zatrjevali, jih zanima, kako lahko pravniki sodelujejo v družbenih dogajanjih in prispevajo k razvoju družbe – bodisi kot odvetniki, sodniki ali na drugih pravnih področjih. Ob tem sem dobil občutek, da jih res zanima bistvo prava: odnosi med ljudmi, vodenje družbe ter pomoč drugim. Poudaril sem jim , da ne smejo nikoli pozabiti, da je poslanstvo pravnika biti službi drugega in da biti pravnik pomeni nositi odgovornost za druge – ne le zase.

Obljubil sem jim, da bom od 1. oktobra zapisal nekaj osnovnih razmišljanj in da se morda večkrat oglasim tudi kasneje. Obljubili so, da mi bodo sporočili, ali se jim bo to zdelo zanimivo.

Na koncu nisem smel plačati kave, sem pa se iz srca zahvalil za prijeten pogovor in srečanje.

Prepričan sem, da jih čaka zanimivo obdobje – pet let študija, polnega srečanj s profesorji, kolegi, pravniki iz prakse in novimi izzivi. To je eno najlepših obdobij mladosti, ki ga bodo, verjamem, izkoristili najbolje, kot bodo zmogli. Čestital sem jim, da so srečna generacija…

#študij, #pravo