27. avgust 2025

V današnji številki časopisa Večer 27. 8. 2025 je objavljeno razmišljanje »Čas za poglobljeno povezovanje z mestom« ob petdeseti obletnici ustanovitve Univerze v Mariboru. Kot eden še živih sopodpisnikov pravnega konstitutivnega akta o ustanovitvi Univerze v Mariboru sem opozoril na slabo medsebojno povezanost med Univerzo v Mariboru in mestom Mariborom ter predlagal, da je visoka obletnica Univerze v Mariboru priložnost za premislek o nujnosti tesnejšega medsebojnega vizionarsko ustvarjalnega povezovanja tako na simbolni, informativni in vsebinski ravni. Priporočam branje.

Matija Stepišnik

Če kdo želi po spletu: https://vecer.com/pogledi/pogled-ob-50-letnici-univerze-v-mariboru-cas-za-odmeven-jubilej-in-poglobljeno-povezovanje-z-mestom-10390838

#Univerza v Mariboru

27. avgust 2025

Kritična ocena pravnih norm

Pravniki moramo imeti pogum, da kritično ocenjujemo pravne norme ter si prizadevamo odpravljati nepravična in nehumana pravila. Vedno smo v dilemi: ali je pravna varnost res edina odločilna vrednota, ki jo mora varovati pravo, ali pa je ob njej treba upoštevati tudi moralno varnost?

#pravo, #etika

28. avgust 2025

Dobro samo po sebi ni nujno, da je moralno

Večinsko mnenje v teoriji zastopa, da etika ocenjuje dobrost z vidika, ali je določeno ravnanje človeka dobro samo po sebi, morala pa, ali je ravnanje dobro z vidika ocenjevanja pravil, ki veljajo v določeni družbi.

Pri morali je zlasti poudarek na ocenjevanju odnosa posameznika do drugih, pri etiki pa naj bi bil poudarek na ocenjevanju odnosa posameznika do konstantnih in v podzavesti človeka prisotnih idealov o dobroti.

#etika

28. avgust 2025

V zadnji številki Pravne prakse, št. 31–32 z dne 28. 8. 2025, je objavljeno kratko razmišljanje z naslovom Zakonsko poneumljanje na slovenski način. V pravni stroki poznamo različne manipulacije zakonodajalca, ki sprejema zakone, ki jih v praksi imenujemo »zakoni fantazije pravičnosti« oziroma »zakoni poneumljanja« (ang. gaslighting). Določilo »na slovenski način« v naslovu ni naključno, saj gre za poseben postopek poneumljanja, kakršnega ne pozna nobena druga država.

V objavljenem prispevku sem povzel bistvo 25 let starega problema, ki ga je povzročila strokovna služba Vlade. Ta je namreč v predlog zakona samovoljno in brez vednosti Vlade kot predlagatelja naknadno vključila določbe, zaradi katerih je na tisoče slovenskih državljanov ostalo brez osebnega premoženja. Ko je slovenski zakonodajalec leta 1999 storjeno napako končno priznal, je po 22 letih sprejel zakon, ki je oškodovancem podelil pravico zahtevati odškodnino od države. A zgodba se je ponovila: ponovno je določena skupina (domnevno ista kot leta 1999) uspela uveljaviti amandma, na podlagi katerega nihče od oškodovancev ni prejel niti evra.

Vsebina mojega prispevka v tokratni Pravni praksi povzema ugotovitve, sprejete na seji članov Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti. Podrobnosti o tej problematiki so dostopne v priloženi fotokopiji objave.

#pravo, #zakonodaja

29. avgust 2025

S pravom na osončene vrhove družbe

Pravniki in sodobna družba posvečamo preveliko pozornost pravu in pozabljamo, da pravo varuje najnižje družbene vrednosti in vrednote, kar pomeni. da se sprehajamo v podnožju planine v megli in vlagi namesto da se popnemo na osončene vrhove.

»V megli in vlagi” pomeni, da pravo pogosto ureja najosnovnejše standarde vedenja – tiste, ki preprečujejo škodo, zagotavljajo red in varnost. Pravo torej skrbi, da ne zdrsnemo v kaos, vendar ne nujno, da napredujemo proti višjim idealom, kot so modrost, pravičnost, solidarnost ali osebna rast – to so “osončeni vrhovi.”

Ernest Margon

Se strinjam, povzpnemo se iz megle pritlehnosti in vsesplošne apatičnost družbe v jasnino človeških odnosov.

Dragica Bacani

Ne sprehajamo se v podnožju meglene in vlažne planine, MI ŽIVIMO V MEGLI IN VLAGI! Kako drugače razumeti dvojna merila na sodiščih? Kako razumeti, da eni lahko dolgujejo milijone državi, pa se jim nič ne zgodi, drugi pa za 150€ izgubi dom? Kako razumeti, da v socialni državi Sloveniji ljudje na hodnikih čakajoč na zdravnika umrejo? Kako razumeti dva pravnika, ki imata različna mnenja o isti stvari? Ja, malokdo pride na vrh osončene planine! Gospod Šime Ivanjko ste eden od redkih,ki ste se povzpeli na vrh!

#pravo, #etika

30. avgust 2025

Nevarnost prevelike pravne regulacije

Ko družba začne iskati rešitve za vse težave izključno skozi pravni sistem, obstaja nevarnost, da zanemari etične, kulturne, vzgojne in duhovne razsežnosti življenja. Lahko postanemo pravno formalistični, a človeško prazni.

Pravo lahko razumemo kot ograjo ob nevarni poti – preprečuje padec, ne pa tudi usmerja proti vrhovom. Tisto, kar nas vodi navzgor, so vrednote, filozofija, umetnost, duhovnost, medčloveški odnosi.

Brane Terglav

Mi imamo vedno več predpisov, ki omejujejo svobodo , tako da je vse prepovedano in izrecno kaj dovoljeno. To vse se samo potencira s to klosarsko, kleptomansko, lažnivo oblastjo. Sedaj se obeta tudi cenzura javnega izražanja kar vodi v totalni fašizem. Očitno nam želijo ti izmecki onemogočiti tudi normalno posvetno zivljenje.

Marijana Simonič

Se popolnoma strinjam, profesor – res bi morali nehati s to pravno regulacijo. Predlagam, da kar ukinemo prometne predpise, pa naj etika, umetnost in duhovnost usmerjajo voznike pri zavijanju levo v križišču. Saj veste, če nekdo zapoje arijo iz Verdija, to gotovo pomeni, da ima prednost.

Simon Savski

Res je profesor, a ko smo pri nacrtovanju priprave novele zakona naredili SWOT analizo (sicer redkost) je bilo ugotovljeno, da si mnogo deležnikov želi večje gospodarske pobude in manj pravnega urejanja. Sedaj po 14 letih pa opažam pripombe, da to in ono ni urejeno in bi bilo potrebno dolociti, da pa ne razumejo, da bo dolocene zadeve napolnila sodna praksa.

#pravo, #etika

31. avgust 2025

Vloga pravnikov v iskanju višjih vrednot

Pravniki imamo pomembno družbeno vlogo, a včasih preveč zaverovani v pravno urejanje sveta, pozabljamo na širšo sliko: družbo ne oblikujejo le zakoni, temveč tudi ljudje, zgodbe, vizije. Pravniki moramo biti ne le izvrševalci zakonov, temveč tudi iskalci višjih vrednot; pravo ni le skupek pravil, ampak naj bi izražalo tudi vrednote, kot so pravičnost, enakost, varnost, svoboda in mir. Vloga pravnikov ni samo tolmačenje zgolj zapisanih predpisov, temveč jih morajo razlagati v skladu z duhom pravičnosti in družbenimi potrebami, kar pomeni, da morajo iskali ravnotežje med črko zakona in vrednotami, ki stojijo za njim.

Žal, pravniki pogosto delujemo kot »tehniki pravil«, uporabljamo zakone brez refleksije na njihovo pravičnost. Zastopamo naročnike le v njihovem interesu brez upoštevanja višjih družbenih vrednot. V preteklosti smo legitimirali totalitarne režime, rasno diskriminacijo ali razlastitve, izbrise ljudi iz sistema družbe in pravne osebe iz podjetniškega sistema ter bili poslušni nepoštenim in nekopetintnim politikom.. s čimer smo se odrekli a priori iskanju višjih vrednot…

#pravo, #etika

1. september 2025

Pravnik kot mislec?

Pravnik je v zgodovini bil predvsem mislec o pravu. Njegova vloga se ni izčrpala v interpretaciji zakonodaje, temveč v soustvarjanju razumevanja reda, pravičnosti in družbe.

V Antiki je deloval v istem duhovnem okolju kot filozof, v srednjem veku kot moralni tolmač, v moderni dobi pa kot branik posameznikovih pravic.

Danes pa se postavlja vprašanje, ali pravnik še nosi to razsežnost mislečega posameznika– ali pa se je pod pritiskom tehničnosti, hitrosti in formalizma umaknil v vlogo izvrševalca zakonov, poslušan politiki, ne da bi pri tem ohranil refleksijo o filozofski dimenziji prava kot temelju njegove legitimnosti.

#pravo

1. september 2025

Z uveljavitvijo novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1, Ur. l. RS, št. 22/2025) je bil ukinjen institut zasebnega visokošolskega učitelja. Ta status je od leta 1993 omogočal, da oseba z doktoratom znanosti, izvoljena v naziv visokošolskega učitelja in vpisana v razvid ministrstva, samostojno izvaja pedagoško delo tudi izven univerzitetnega zaposlitvenega razmerja.

Gre za pomemben korak nazaj. Novi zakon namreč ne predvideva nobene nadomestne ureditve. To pomeni, da doktorat znanosti sam po sebi ne zadostuje več za akademsko samostojnost – edina možnost je zaposlitev na univerzi.

Takšna ureditev odpira resna vprašanja:

• pravna praznina: status je ukinjen brez prehodnih določb ali obrazložitve,

• poseg v ustavne pravice: svobodo dela (49. člen), svobodo znanstvenega ustvarjanja (57. člen), enakost pred zakonom (14. člen) ter načelo pravne države (2. člen),

• odstop od evropske prakse: v večini držav EU poznajo podobne institute (npr. Privatdozent v Nemčiji, Titularprofessor v Švici, Professeur associé v Franciji).

Slovenski sistem se s tem zapira in centralizira moč v rokah univerz, kar zmanjšuje inovativnost, interdisciplinarnost in mednarodno mobilnost.

Na ukinitev tega statusa je postala pozorna tudi Akademija pravnih znanosti, ki praviloma združuje doktorje znanosti, ki delujejo izven univerz. Prav njim je s to spremembo zaprta pot do akademskega poklicnega dela, kar pomeni izgubo pomembne možnosti za vključevanje vrhunskih strokovnjakov v pedagoško in raziskovalno delo.

Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in inovacije obvešča dosedanje zasebne visokošolske učitelje le o omenjeni določbi zakona brez utemeljitve in brez sklepa o prenehanju statusa in posledicah prenehanja. Zgolj obvestilo o zakonski ukinitvi statusa ne zagotavlja pravne varnosti in onemogoča učinkovito pravno varstvo.

Gre za vprašanje, ki presega posamezni osebni primer. Nanaša se na prihodnost slovenske akademske skupnosti, na možnosti mladih doktorjev znanosti in na spoštovanje temeljnih pravic v pravni državi.

Zdi se, da zakonodajalec sledi svoji metodi izbrisa drugačnih, ki ji poznamo pri izbrisu fizičnih in pravnih oseb, brez urejanja posledic izbrisa.

Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, Predsednik predsedstva Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti

#pravo, #zakonodaja

3. september 2025

Do uspešnega podjetnika ljudje čutijo mešanico občudovanja in spoštovanja. Ob tem pa imajo nejasen občutek lastne manjvrednosti, ki pa se izgubi takrat kadar nastopi podjetniška kriza.

#etika