23. september 2023
Že od nekdaj je znano, da se posamezniki v težkih življenjskih situacijah obračajo na najvišje državne in politične predstavnike in jih prosijo za pomoč ali vsaj razumevanje za svoj težak položaj ali težave. V razmerju med državo in posameznikom, ki je v stiski, kaže država na svojo arogantno vzvišenost, če ostaja za stiske državljanov indiferentna in se odzove z molkom. V zadnjem času se s tem pojavom srečujemo tudi v Sloveniji, predvsem po prevzemu oblasti s strani sedanje vladajoče strukture, ki se po mnenju mnogih vede arogantno in vzvišeno nepravično do posameznikov, ki se nanjo obračajo pisno ali kako drugače. Pred dvema dnevoma je javnost izvedela, da je pred Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu, zaradi več kot 20-letnega molka naše države, v obupni stiski začel z gladovno stavko družbenik v Sloveniji izbrisane družbe.
To potrjuje več znanih primerov prizadetih državljanov – izbrisanih pravnih oseb v obdobju od leta 1999 do 2011, ko je bilo izbrisanih več kot 20.000 pravnih oseb in so bile posledično obveznosti kapitalskih družb ex lege, mimo veljavnega korporacijskega prava, prenesene na njihove ustanovitelje oziroma družbenike d.o.o. in delničarje. Državni zbor je v letih 2007, 2011, 2018 in 2021 ugotavljal, da je bil izbris pravnih oseb iz sodnega registra brez postopka likvidacije neprimeren in nesorazmeren ukrep, značilen za nepoznavanje podjetniškega prava. (Medklic: nepoznavanje korporacijskega podjetniškega prava je bilo posledica 45-letnega prepričevanja slovenskega »neukega« ljudstva, kako je korporacijsko podjetniško pravo sovražno in nesprejemljivo za slovensko podjetništvo. Po spremembi družbenega sistema pa je tiste, ki se niso takoj priklonili novem sistemu, bilo treba nemilosrčno kaznovati … po vzgledu tovariša Tita, ki je vse tiste, ki se niso mogli otresti zaljubljenosti v njegovega bivšega velikega vodjo, pošiljal na dopust na Goli otok.)
Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da bi Slovenija zakon o izbrisu pravnih oseb lahko sprejela samo zaradi izjemnih okoliščin. To so takratne oblasti v Sloveniji spregledale.
Nekaj, kar bo ostalo našim zanamcem, »verjeli ali ne«, nepojmljivo, je, da je Državni zbor, kot najvišji državni organ, leta 1999 sprejel zakon po nujnem postopku, katerega naslov je poslancem bil znan iz večmesečne javne razprave, vendar z drugačno vsebino, ki jim je bila pri glasovanju dobesedno podtaknjena (več o tem v knjigi: Š. Ivanjko; Zakaj ste nas kaznovali, 2021, Kulturni center Maribor). Prav tako zanamci ne bodo verjeli v izigravanje več tisoč slovenskih državljanov s tem, da je Državni zbor (sodoben, demokratičen, nepogrešljiv) leta 2021 sprejel Zakon o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb, v katerega obrazložitvi je jasno zapisano: »Sprejem ZFPPod je pomenil politično in pravno napako«.
Prav zaradi te politične in pravne napake je več deset tisoč slovenskih državljanov ostalo brez vsega ali delnega premoženja, na podlagi zakona, kakršnega ne pozna nobena druga država, vendar to ne tangira (slučajna koincidenca; politični in pravni napaki) dveh eminentnih pravnic in političark, predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič in predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki na prošnje obupanih oškodovancev odgovarjata sicer prijazno, vendar z neznosno lahkotnostjo in indiferentnostjo zavračata kakršno koli pomoč.
Tako na primer:
Kabinet predsednice Republike dne 10. 8. 2023 prosilcu za ukrepanje odgovarja, da obžaluje njegov položaj in pozna zadevo, vendar (zaključi odgovor): «Pri tem pripominjam, da je predsednica republike, kot že omenjeno, s problematiko seznanjena, nima pa sama nobenih formalnih pristojnosti, s katerimi bi lahko vplivala na samo vsebino zakona.«
Prosilcu, pa tudi mnogim drugim, je verjetno težko razumeti, da predsednica republike, ne bi mogla povprašati, se posvetovati, spodbuditi tistih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rešitev napake v zakonu, ki onemogoča vsaj enemu od več tisoč oškodovancev dobiti odškodnino za preteklo politično in pravno napako.
Predsednico Državnega zbora so predstavniki družbenikov izbrisanih družb, združeni v CINIP-u, večkrat prosili za srečanje in razgovor o nerazumljivosti sedanjega zakona in je bilo že dogovorjeno srečanje, ki je bilo najprej odloženo, potem pa zavrnjeno z njene strani. Tudi ob obvestilu o gladovni stavki enega od oškodovancev pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu je bil odgovor njenega kabineta jasen: »Mag. Urška Klakočar Zupančič kot predsednica Državnega zbora nima pristojnosti nad zadevami, ki spadajo pod sodno ali izvršilno vejo oblasti.«
Razumljivo je, da nima pristojnosti, ima pa možnost, da preko ustavnih in zakonodajnih pristojnosti ne samo spodbudi reševanja omenjene problematike, temveč lahko že v svoji funkciji poslanke, v skladu z 88. členom Ustave, predlaga Državnemu zboru odpravo napake v zakonu ali pa da se z zakonom dokončno uredi, da nihče nima pravice do odškodnine. Seveda poslanka v funkciji predsednice DZ tega ni dolžna vlagati oziroma storiti, vendar bi bilo korektno (saj prizadeti pričakujejo vsaj jasen odgovor, da ni politične volje za odpravo napake), da se pogovori s tistimi, ki so prizadeti in ki menijo, da bi predsednica DZ v tej funkciji lahko prispevala k popravku zakona, ki je nerazumljiv in neuresničljiv, kar je ugotovilo tudi Državno odvetništvo.
Tudi ugotovitev, da so bili poslanci v letu 1999 zavedeni(!) pri sprejetju ZFPPod, bi Državni zbor moral zavrniti zaradi svojega ugleda ali pa se opravičiti javnosti za napako.
Splošno je znano, da nepripravljenost političnih voditeljev za komunikacijo pomeni izogibanje reševanju težkih vprašanj in prevzemu odgovornosti za njihovo reševanje. Posledično trpijo državljani, kar lahko povzroča veliko nezadovoljstvo ali kritiko v družbi.
Moj znanec me je opozoril, da je 23 let čakanja, da se reši problem izbrisanih pravnih oseb, prekratek čas, da bi dozorelo spoznanje pri političnih osebnostih, da je čas za prekinitev molka. Pri tem me je spomnil, da je bivši predsednik republike gospod Borut Pahor zmogel toliko moči, da je po 30 letih molka povabil na razgovor predstavnike izbrisanih fizičnih oseb in se jim opravičil za pravno in politično napako. Potolažen sem izračunal, da je do 30-letnega molka od časa izbrisa pravnih oseb potreben še kratek čas in da oškodovanci potrebujejo samo še 7 let …
Ob tem se, takole mimogrede, sprašujem, kdaj bodo najnovejši izbrisani (ob vseh dosedanjih) – zavarovanci prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja – dočakali opravičilo države oziroma popravek škode … Koliko oblastnih garnitur se bo v vmesnem času moralo zamenjati?
Boštjan Boštjan
Šime, poklon da ste to napisali in dodatno ponazorili, vse dobro.
Vojko Ličen
Točno tako je, dragi profesor. Fina aroganca, bi temu rekel. Razume problem o katerem sprašuješ, ne razume ali pa noče razumeti problema, ki ga imaš. Sklicevanje na nepristojnost je najlažji način, ki se ga politiki poslužujejo za reševanje problema, pred katerega so postavljeni. Rešujejo svoj problem.
Tone Potocnik
Moj pokojni oče je rekel…, ko pridejo do oblasti so pijani od tega…., in sam dodam…, pijanca primarno skrbi kako priti vsaki dan do pijače, vse drugo se mu je….e.
Milan Robič
če lahko civilne iniciative kot je Inštitut 8. marec zmorejo vlagati zakonske pobude, lahko tudi predsednica z lahkoto zbere podpornike in vloži zakonsko pobudo – ko sem se sam obrnil nanjo kot na odvetnico, če bi me zastopala pred US po brezplačni pravni pomoči, mi je odgovorila, da ima tako pozicijo, da lahko sama izbira kliente, ki so očitno visoko plačilno sposobni – vendar to spregledam, ne morem pa spregledati, da ni sposobna oblikovati strokovne ekipe in problem rešiti – naj se prizadeti obrnejo na Inštitut 8. marec če se ta ne bo odzval samodejno na tovrstno državljansko pobudo – prizadeti stavkajoči ne ravna optimalno, s problemom bi se moral soočiti po poti vedenjskega ekonomije etike kreposti in se fokusirati na prihodnost, ki ni odvisna od rešitve pravnega spora – ker imam sedmo leto dvomljiv sodni odvzem poslovne sposobnosti pred pravosodnimi in preiskovalnimi organi, pač delujem krepostno v društvu Natura 2020, ki sem ga pred desetimi leti ustanovil, da si pomagam sam in tako lahko pomagam naravi, otrokom,…..osredotočen sem na zdrav življenjski slog – na poslanstvo. Seveda sem plačal ceno psihične vojne v boju za dostojanstvo, zredil sem se za 60 kg, kar ne bo lahko shujšati, a se bom moral tudi s to vedenjsko bitko ekonomije etike kreposti soočiti, ča želim potrditi najvišje dobro. Stavkajoči je poslan na svet z drugačno misijo, ki je ni prebudil. Ni zbran in stvar mu uhaja izpod rok. Računati mora nase, na lastno dostojanstvo, ki ga ni izgubil, nekje v otroštvu mu je zamrznjeno. Pot odrešitve pa je naporna, a zmogel bo, če bo podučen o zmoti. Nobenega dvoma ni, da ravna pravilno, ker morda je Inštitut 8. marec zmožen rešiti to kar podzavestno pričakuje od napačnih ljudi. Ob pravem času je na pravem mestu, obrnil pa se ni na prave ljudi, toda ekonomije etike kreposti ali vesolje vedno poskrbi, da informacija pride v prave roke. Dejstvo je, da sodi civilna iniciativa med mehanizem zavor in ravnovesja, isto kot institut predsedniške preiskave, ki ga lahko sproži vsak predsednik države.
Anton Dobrovolec
Spoštovi profesor, vi ste to zgodbo pravno lepo napisali samo vladajoče garniture se niso niti malo zganile z mrtve točke. Nobeden politik noče rešit ta problem in ga ne bo ker je preteklo kar nekaj let in se nočejo s tem ukvarjat.
Dragica Bacani
….moj odgovor na vprašanje na koncu vašega resničnega zapisa.
Nešteto oblastnih garnitur se lahko menjava, pa ne bo nič drugače.
Malo eni, malo drugi, ampak vsi so isti!
Mislim, da bi še vedno bila LUSTRACIJA rešitev!
KORITA OSTAJAJO, SAMO SVINJE SE MENJAVAJO!
(grafit na kesonu za smeti v MB.)
Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Ivanjko. Vse ste lepo napisali in obrazložili. Vendar, v Republiki Sloveniji imamo tri vrste oblasti: politično, sodno in izvršilno. Na lokalnih in državno zborskih volitvah zamenjamo politično oblast. Ali so levi ali desni, na koncu je to naša vlada. Sodne in izvršilne oblasti ne menjamo, zato se stvari ne premikajo nikamor.
Pr. Kako lahko sodnica brez pravosodnega izpita zahteva od odvetnika da ima pravosodni izpit, a sama ga nima. Odgovor je preprost, ima podporo od svojih nadrejenih. La lua hes mua. Vse dokler bomo na volitvah volili samo politično oblast, do tedaj bo takšno stanje, kot ga imamo. Zato je treba na volitvah menjati tudi druge dve oblasti in ne samo politično.
Marta Leljak
Prizadeti čakajo in čakajo……
Kukovec Zlatko
Spoštovani to je pravi naslov, prosim napišite kaj: https://www.venice.coe.int/WebForms/pages/?p=04_contact_us&lang=EN
Kukovec Zlatko
Spoštovani, tu pa je še en naslov, končno nova predsednica EŠČP! https://www.echr.coe.int/w/siofra-o-leary
Kukovec Zlatko
PROTOCOL No. 14 TO THE CONVENTION FOR THE PROTECTION OF HUMAN RIGHTS AND FUNDAMENTAL FREEDOMS, AMENDING THE CONTROL SYSTEM OF THE CONVENTION, CETS 194, 13 May 2 0 0 4.
Že dolgih 19 let. slovenski odvetniki veselo kasirajo enormne vsote denarja za pisanje pritožb na ECHR, strankam ne povejo da so samo 3 procentne možnosti da ECHR (SLOVENSKA SODNA PISARNA, Ana Vilfan Vospernik, Katarina Zidar Al-Mutairi, … sodnik posameznik Egidijus Kuris) sprejme v obravnavo njihovo pritožbo. —- https://publishwall.si/dosjemilkonovic/post/309691/pravni-nihilizem-in-opravilna-nesposobnost-ustavnega-sodisca
2017-07-30 Kaj počne Ana Vilfan v Strasbourgu
Katastrofalne posledice takega početja pa se kažejo tudi v tem, da je s tem pravici in resnici blokirana tudi pot v Strasbourg, kjer že v predsobi evropskega sodišča za človekove pravice nad selekcijo zadev prispelih iz Slovenije »kraljuje« – bolje rečeno veselo MESARI, pravna sodelavka slovenska »vrhunska pravnica« gospa Ana Vilfan Vospernik – KRALJICA vseh zavržb slovenskih pritožb na ESČP,
ki z ENAKO DIKCIJO, do pike in vejice natančno po isti šabloni,
zavrača in meče v koš,
vse »državi nevarne pritožbe« zaradi kršitev človekovih pravic, ki pridejo iz Slovenije.
Kukovec Zlatko
IN TO NAJ BI BILA PRAVNA EU??? SRAMOTA, SLABŠE OD BALKANA!!! https://www.echr.coe.int/Documents/Admissibility_guide_SLV.pdf
Že več let je Sodišče zaradi različnih dejavnikov preobremenjeno s pritožbami posameznikov (31. avgusta 2010 jih je na reševanje čakalo 130.000). Ogromno večino teh pritožb (več kot 9 5 % ) pa ZAVRNUJEJO ,
NE DA BI JIH OBRAVNAVALI PO VSEBINI, saj ne izpolnjujejo enega od meril dopustnosti, določenih s Konvencijo.
To prinaša težave iz dveh razlogov.
Prvič, ker mora Sodišče odgovoriti na vsako pritožbo, ne more v razumnem roku obravnavati zadev, ki si zaslužijo obravnavo po vsebini, javnost pa od tega nima nobene prave koristi.
Drugič, več DESET TISOČIM PRITOŽNIKOM ZAHTEVKE ZAVRNEJO, kar se pogosto zgodi po več letih čakanja.
Kukovec Zlatko
Spoštovani, prosim posredujte predsednici. Mene je že predsednik blokiral, tudi predsednica??? http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-
2002/mk.nsf/3d3dc46d8a26fe27c125678d00365e48/c2f88c891b1a5121c125696100
29cd38?OpenDocument
Položaj predsednika Republike Slovenije je opredeljen z USTAVO ZAGOTOVLJENIM VARSTVOM
varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
z ustavnimi načeli demokratične države, pravne države in socialne države,
z načelom, da vsa OBLAST IZHAJA iz LJUDSTVA ter z načelom DELITVE OBLASTI.
Z nekaterimi zakoni so dane predsedniku republike pristojnosti, ki niso izrecno navedene v ustavi oziroma ne izhajajo neposredno iz ustavnih določb:
po Zakonu o varuhu človekovih pravic (ombudsmanu) predlaga državnemu zboru, da izvoli varuha človekovih pravic.
Vloga predsednika Republike Slovenije kot faktorja integracije v političnem sistemu prihaja do izraza s tem, da predvsem s svojo JAVNO BESEDO povezuje državljane v njihovi pripadnosti
državno organizirani skupnosti.
Predsednik republike s svojimi JAVNIMI NASTOPI PROMOVIRA temeljne civilizacijske vrednote,
to je na prvem mestu SPOŠTOVANJE človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
utrjevanje zavesti nacionalne pripadnosti in pripadnosti mednarodni skupnosti,
načela demokracije, pravne in socialne države, solidarnosti, …
pravo#
