Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Misli profesorja

Čestitke in zahvala zaslužnemu profesorju dr. Marijanu Kocbeku!

20. september 2023

Na včerajšnji svečanosti ob 48. obletnici ustanovitve Univerze v Mariboru je spoštovani in dragi kolega prof. dr. Marijan Kocbek prejel častni akademski naslov zaslužnega profesorja, ki mu ga je podelil senat Univerze v Mariboru. Naju povezuje dolgoletno plodno sodelovanje pri opravljanju pedagoškega dela in vodenje Katedre za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti, objava skupnih znanstvenih in strokovnih del, priprava zakonskih predlogov s področja gospodarskega prava, pomembnih za izgradnjo slovenskega korporacijskega prava, sodelovanje in vodenje Inštituta za gospodarsko pravo in skupne aktivnosti v Pravniškem društvu v Mariboru in v Zvezi slovenskih društev pravnikov. Posebej sem vesel, da je kolega Kocbek moj prvi študent, ki je prejel ta častni naslov.
Dragi, spoštovani prijatelj Marijan, prejmi iskrene čestitke in zahvalo za sodelovanje pri udejanjanju številnih idej, ki so se porajale pri najinem skupnem delu. Želim, da nadaljuješ svoje delo v okviru znanstvenih in strokovnih objav in sodelovanja na pravniških srečanjih in prijateljskem druženju. Prepričan sem, da boš tudi v bodoče s svojim delom utrjeval in posredoval mladim pravnikom in družbenemu okolju spoznanja o tem, kaj pomeni poslanstvo pravniškega poklica v pravni državi in pri zagotavljanju pravnega varstva posameznika. Prejmi prav lepe pozdrave in vse najboljše!

Urša Pečnik
Iskrene čestitke prof. Kocbek!
Obema pa želim še mnogo plodnega dela, oba sta bila moja profesorja RESPECT!

Danica Mally
Takih ko sta vidva ni več ŽAL ….

Bojan Pravica
Iskrene čestitke g. dr. Kocbek.

Lučka Laure
Iskrene čestitke moj dragi sošolec Marjan Kocbek. V šolskem letu 1976/77 sva začela pri dr. Tribniku spoznavati predmet pravoznanstvo. Hitro smo ti nadeli vzdevek “piflar”.

Suzana Simonović
Definitivno zaslužna, oba profesorja. Tokrat čestitke profesorju Kocbeku.

Boris Surina
Nisem med vami pravniki, se mi pa zelo clovesko zdi, ce se pridruzim cestitki, vse dobro

Sara Ahlin Doljak
Oba zaslužna prof. na fotografiji sta bila moja mentorja pri mag. nalogi in prof. v času študija prava. Veliko sem se in se še učim od vaju. Hvala👏

Nada Jurše
Čestitke iz srca

Manja Grosek
Iskrene cestitke!🌸

Mateja Šribar
Čestitke👏

Jasenka Benkovic
Čestitke

Jože Artnak
Sem zelo ponosen, da ste bili Vi tudi moj profesor in skupaj s prof. dr. Kocbekom predavatelja na mnogih seminarjih in strokovnih srečanjih ter svetovalca v zapletenih izzivih, s katerimi sem se soočal pri delu v rastoči veliki slovenski internacionalizirani multinacionalki. Vajina skupna knjiga Statusno pravo – pravo ospodarskih družb, komentarji zakona o gospodarskih družbah in mnoga druga literatura pa nam je bila kot katekizem. Iskrene čestitke spoštovanemu zaslužnemu prof. dr. Kocbeku in Vam 👏👏👏

Milena Fundak
Čestitam!

Niko Pušnik
Iskrene čestitke zas.prof. dr. Kocbeku, mojemu mentorju pri zn.magisteriju, z nalogo Actio pro socio je tudi moja malenkost pripomogla k razvoju slo pravne znanosti.😘😇

Vera Mihatovic
Čestitke Marijan

Simona Ivanjko
Iz srca cestitke dragi Marijan❤️ kaksna lepa fotka..oz. Lepa Fanta!❤️❤️

Igor Rosina
Bil njegov slusatelj, nedvomno si zasluzi, cestitke

Kočnik-Jug Ljubica
Iskrene čestitke Marjan in lep pozdrav obema

Andreja Klepec
Čestitke

Alemka Arsenovič
Čestitam bravo.

Lilia Gaja
Čestitke mojemu profesorju, sicer pa, bila sta oba moja profesorja.

Alojzija Moge Čas
Čestitke!

Janez Mohorič
Iskrene čestitke v imenu ZZZP – CINIP – izbrisana podjetja z željo, da nam tudi v bodoče stojite ob strani…

Vida Ramovš
Čestitke

Dragica Fideršek
Cestitke, veseli me in sem ponosna, da sem nekaj sluzbenih let prezivela pod tvojim vodstvom.

Najbolj aktiven/-na sledilec/-ka
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru
Iskrene čestitke!

Milan Skerbinek
Vesel! Čestitke g. prof. Kocbeku! Oba sta bila moj profesorja!

Marta Leljak
Cestitki se pridružil tudi kot član Cinip Izbrisana Podjetja veliko je naš oškodovancev.

Sara Podgoršek Kragl
Iskrene čestitke našemu profesorju!!

Nevena Tea Gorjup
Čestitke in moj poklon. Na sodelovanje z vama me veže veliko lepih spominov.

Matej Rožmarin
G. prof. Kocbeku iskrene čestitke! 👏🏼

Nataša Kajba Gorjup
Bravo!

Nina Kotnik
Iskrene čestitke 😊

Marko Pavliha
Dragi Šime, lepo prosim, da preneseš Marijanu moje iskrene čestitke. Ponosen in vesel sem, da vaju poznam in da smo več kot zgolj pravniški kolegi.👏💙🙏

Maša Peteržinek
Čestitke! Super profesor! 👍

Jasna Rajcevic
Iskrene cestitke dr.Kocbeku!

Sanja Antonijević
Cestitke

Miran Kos
Cestitke spostovani Marijan👏

Marko Žula
Čestitke profesor! 👏👏👏

Jožica Fabjan
Iskrene čestitke.

Manage AI
Čestitke!

Vesna Pomlad
Bravo, cestitke, super

Ernest Pušenjak
Iskrene čestitke gospod Kocbek 😁💕😊💕

Branka Neffat
Pridružujem se čestitkam, dragi profesor Kocbek, bil si pionir korporacijskega prava. Hvala za vse napore, potrpljenje in moč, ki si nam jo dajal pri študiju ter nas bodril s svojim vzgledom in znanjem. Veliko zdravja in uspešno se naprej

Dejan Kokalj
Iskrene čestitke! 👍👏

Srečko Škoberne
Leta prinesejo svoje…

Simona Novak
Iskrene čestitke in uspešno sodelovanje tudi naprej.

Joze Josip Lukaric
Čestitke

Darko Fras
Čestitke profesor. Znanje, ki sem ga pred leti pridobil tudi z vašo pomočjo, danes s pridom uporabljam… 🥂🎉👍😎

Marjana Coronna
Iskrene cestitke za Odlicen poslovni uspeh

Milka Knezevic
Iskrene čestitke slavljeniku.
Pozdrav.

Šantl Feguš Danica
Iskrene čestitke🙂

Jana Goriup
Čestitke zaslužnemu profesorju dr. Marijanu Kocbeku in poklon avtorju tega zapisa! Ni vedno veliko kolegov, ki bi tako nesebično prepoznali zasluženi naslov in se ga s prejemnikom tudi veselili.

čestitke#

Neznosna lahkotnost neenakosti zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

21. september 2023

Ob gledanju in poslušanju današnje (21.9.2023) razprave v Državnem zboru o predlogu zakona o preoblikovanju Vzajemne zavarovalnice je bilo več razprav, ki so bile za javnost več ali manj nerazumljive, populistične in ciljno angažirane. Bistvo in večina današnje razprave se je nanašala na uspešni prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma na kritiko omenjenega prenosa, čeprav med omenjenim prenosom in preoblikovanjem Vzajemne ni povezave oziroma je umetno ustvarjena, da bi se prikril projekt privatiziranja oziroma prevzema poceni Vzajemne zavarovalnice s strani finančnih struktur. Ideja sedanjega predloga zakona ima enak cilj kot poskus preoblikovanja Vzajemne v delniško obliko leta 2006. Država je prevzela dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem onemogočila, da se z njim ukvarjajo zavarovalnice. Tu bi se država morala ustaviti in prepustiti Vzajemni, da odloča o svojem nadaljnjem delu in poslovanju ob upoštevanju obveznosti, da vrne Zavodu za zdravstveno zavarovanje začetni kapital ob obračunu tudi pasive, saj je Vzajemna takrat prevzela ne samo aktive temveč tudi pasivo za upokojence.
O pojmu, zlasti pa o prednosti Vzajemne zavarovalnice za zavarovance, ki ni unikat, kot je to zatrjevala predstavnica vlade, ampak je urejena v našem Zakonu o zavarovalništvu v skladu z zakonodajo EU, ni bilo veliko razprav, nekatere pa so bile zgrešene.
Današnji mediji so objavili, da bo Vzajemna podelila zavarovancem 20 milijonov evrov, ker so zavarovalne pogodbe prekinjene. Pri tem gre za sredstva, ki so bila pri Vzajemni ustvarjena z izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pa odpira dodatna vprašanja diskriminacije tistih zavarovancev, ki so bili zavarovani pri drugih komercialnih zavarovalnicah.
Vzemimo preprost primer: Janez je bil zavarovan 10 let pri Vzajemni, Franc pa je bil enako dobo zavarovan pri zavarovalnici X . Plačevala sta približno enako premijo. Po preoblikovanju Vzajemne bo zavarovanec Janez dobil nadomestilo za prekinitev zavarovanja in sorazmerni del od 20 milijonov (predvidoma minimalno 70 evrov) od ustvarjenih rezerv v Vzajemni. Njegov prijatelj Franc pa ne bo dobil od zavarovalnice X niti centa, čeprav je enako prizadet s prekinitvijo zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica X je popolnoma enako obravnavala Franca kot je Vzajemna obravnavala Janeza, ampak bodoči zakon bo Janezu zagotovil udeležbo v premoženju, zavarovalnica X, ki je na enak način ustvarjala rezerve z dopolnilnim zavarovanjem, pa Francu ne bo izplačala nič.
Izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je nesporno državni projekt, uveden in urejen z zakonom in ustavo, še manj pravično in razumno pa je, da država na enak način prekine vsem zavarovancem zavarovalno pogodbo, vendar zavarovancem Vzajemne da za to darilo oziroma neke vrste odškodnine, medtem ko zavarovancem zavarovalnice X ne nameni niti besede.
Osebno menim, da takšne razlike med zavarovanci v enakem položaju ne more vzdržati ustavne presoje. Taka razmerja neenakega obravnavanja nam niso neznana iz preteklosti, vendar mi želimo biti pravna država, na katero se zaklinjajo sedanji oblastniki. Bojim se, da mnogi med njimi tolmačijo pojem in vlogo pravne države na način, ki se ne poučuje na pravnih fakultetah …

Jože Artnak
Hvala za mnenje spoštovani in cenjeni g. profesor. Žal si predlagatelji zakona in tisti, ki ga sprejemajo (politika oz. poslanci), ne vzamejo dovolj časa za poglobljen strokovni študij tega primera, da ne rečem kaj druga. Ker se noče prisluhniti eminentni pravni stroki na tem področju, bo nastal še en primer pravne zakonske devijacije.

Tomaž Štebe
To pa ni več svoboDA, pač pa očitna neenakost. In molk odgovornih – npr. KPK, nenazadnje, zakaj pa ne, kar Ustavno sodišče (samoiniciativno)!? Upam, da ne ker ono umre zadnje.

Nuša Arze
Kaj sodniška stroka dela??????!!!!!USTAVNO——VRHOVNO SODIŠČE ne obstajata več ali so res vsem zavezali oči????????!!!!!!!!

Marija Fortič
To niso druga kot dobri obvodi odtujitve denarja kot kegalno.Zakaj so pacienti leta čakali na operacije,z izgovorom,da zavarovalnica določa kvote koliko operacij se lahko naredi in te plača.Na koncu leta so jim ostajali milijoni,pa zato naslednje leto ni bilo nič več operacij.Spomnite se samo g.Fakina in g.Miklavčiča,kje sta danes?Dobra smešnica,da bomo sedaj dibili 70€,če je pa več pa delnice? Zopet gromozanski legalni rop na pohodu.Ti poslanci kateri,danes potrjujejo te predloge zakonov,so res prepričani,da smo Slovenci totalni bedaki.Ali smo res?

Milojka Vihtelič
Neenakosti pred zakonom je kolikor hočete, povsod. V tem primeru pa je ni, saj so zavarovanci Vzajemne vedeli, pri kakšni pravnoorganizacijski obliki zavarujejo, zavarovanci ostalih zavarovalnic, pa prav tako, saj so bili zavarovani v profitnih organizacijah, oz.delniških družbah. Je pa tole transparenten primer, kako zavarovalnice poslujejo izključno z namenom ustvarjanja čim večjega profita in premoženja (kar je za lastnike isto), medtem pa nepotrebno višajo višino premij in podaljšujejo čakalne vrste, ker kao denarja ni. Škandalozno! Z vsem spoštovanjem, zelo vas cenim kot strokovnjaka, vendar menim, da ste vedno delovali v korist kapitala, kar dokazuje tudi vaše zagovarjanje mrežnega marketinga pri prodaji zavarovalnih produktov, kar pa je protipravno, saj je v nasprotju z ZDR in Obligacijskim zakonikom. Pa brez zamere.

Peter Hartman
Preprosto! Kot je bila rojena pač po življenjski dobi v miru umre. In fenix, če iz pepela vstane popolnoma na novo, zavarovanci pa vsi v enak položaj pred tem čudnim experimentom, kot posledici nerealnih stroškov in nereda na vseh ravneh takrat.

Anton Tropenauer
V kolikor bo zakon sprejet v predlagani vsebini še vedno upam,da ga bo ustavno sodišče razveljavilo.V koliko ne….

pravo#

Ali je res treba čakati 30 let, da bi država reagirala na stisko državljana …?

23. september 2023

Že od nekdaj je znano, da se posamezniki v težkih življenjskih situacijah obračajo na najvišje državne in politične predstavnike in jih prosijo za pomoč ali vsaj razumevanje za svoj težak položaj ali težave. V razmerju med državo in posameznikom, ki je v stiski, kaže država na svojo arogantno vzvišenost, če ostaja za stiske državljanov indiferentna in se odzove z molkom. V zadnjem času se s tem pojavom srečujemo tudi v Sloveniji, predvsem po prevzemu oblasti s strani sedanje vladajoče strukture, ki se po mnenju mnogih vede arogantno in vzvišeno nepravično do posameznikov, ki se nanjo obračajo pisno ali kako drugače. Pred dvema dnevoma je javnost izvedela, da je pred Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu, zaradi več kot 20-letnega molka naše države, v obupni stiski začel z gladovno stavko družbenik v Sloveniji izbrisane družbe.
To potrjuje več znanih primerov prizadetih državljanov – izbrisanih pravnih oseb v obdobju od leta 1999 do 2011, ko je bilo izbrisanih več kot 20.000 pravnih oseb in so bile posledično obveznosti kapitalskih družb ex lege, mimo veljavnega korporacijskega prava, prenesene na njihove ustanovitelje oziroma družbenike d.o.o. in delničarje. Državni zbor je v letih 2007, 2011, 2018 in 2021 ugotavljal, da je bil izbris pravnih oseb iz sodnega registra brez postopka likvidacije neprimeren in nesorazmeren ukrep, značilen za nepoznavanje podjetniškega prava. (Medklic: nepoznavanje korporacijskega podjetniškega prava je bilo posledica 45-letnega prepričevanja slovenskega »neukega« ljudstva, kako je korporacijsko podjetniško pravo sovražno in nesprejemljivo za slovensko podjetništvo. Po spremembi družbenega sistema pa je tiste, ki se niso takoj priklonili novem sistemu, bilo treba nemilosrčno kaznovati … po vzgledu tovariša Tita, ki je vse tiste, ki se niso mogli otresti zaljubljenosti v njegovega bivšega velikega vodjo, pošiljal na dopust na Goli otok.)
Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da bi Slovenija zakon o izbrisu pravnih oseb lahko sprejela samo zaradi izjemnih okoliščin. To so takratne oblasti v Sloveniji spregledale.
Nekaj, kar bo ostalo našim zanamcem, »verjeli ali ne«, nepojmljivo, je, da je Državni zbor, kot najvišji državni organ, leta 1999 sprejel zakon po nujnem postopku, katerega naslov je poslancem bil znan iz večmesečne javne razprave, vendar z drugačno vsebino, ki jim je bila pri glasovanju dobesedno podtaknjena (več o tem v knjigi: Š. Ivanjko; Zakaj ste nas kaznovali, 2021, Kulturni center Maribor). Prav tako zanamci ne bodo verjeli v izigravanje več tisoč slovenskih državljanov s tem, da je Državni zbor (sodoben, demokratičen, nepogrešljiv) leta 2021 sprejel Zakon o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb, v katerega obrazložitvi je jasno zapisano: »Sprejem ZFPPod je pomenil politično in pravno napako«.
Prav zaradi te politične in pravne napake je več deset tisoč slovenskih državljanov ostalo brez vsega ali delnega premoženja, na podlagi zakona, kakršnega ne pozna nobena druga država, vendar to ne tangira (slučajna koincidenca; politični in pravni napaki) dveh eminentnih pravnic in političark, predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič in predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki na prošnje obupanih oškodovancev odgovarjata sicer prijazno, vendar z neznosno lahkotnostjo in indiferentnostjo zavračata kakršno koli pomoč.
Tako na primer:
Kabinet predsednice Republike dne 10. 8. 2023 prosilcu za ukrepanje odgovarja, da obžaluje njegov položaj in pozna zadevo, vendar (zaključi odgovor): «Pri tem pripominjam, da je predsednica republike, kot že omenjeno, s problematiko seznanjena, nima pa sama nobenih formalnih pristojnosti, s katerimi bi lahko vplivala na samo vsebino zakona.«
Prosilcu, pa tudi mnogim drugim, je verjetno težko razumeti, da predsednica republike, ne bi mogla povprašati, se posvetovati, spodbuditi tistih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rešitev napake v zakonu, ki onemogoča vsaj enemu od več tisoč oškodovancev dobiti odškodnino za preteklo politično in pravno napako.
Predsednico Državnega zbora so predstavniki družbenikov izbrisanih družb, združeni v CINIP-u, večkrat prosili za srečanje in razgovor o nerazumljivosti sedanjega zakona in je bilo že dogovorjeno srečanje, ki je bilo najprej odloženo, potem pa zavrnjeno z njene strani. Tudi ob obvestilu o gladovni stavki enega od oškodovancev pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu je bil odgovor njenega kabineta jasen: »Mag. Urška Klakočar Zupančič kot predsednica Državnega zbora nima pristojnosti nad zadevami, ki spadajo pod sodno ali izvršilno vejo oblasti.«
Razumljivo je, da nima pristojnosti, ima pa možnost, da preko ustavnih in zakonodajnih pristojnosti ne samo spodbudi reševanja omenjene problematike, temveč lahko že v svoji funkciji poslanke, v skladu z 88. členom Ustave, predlaga Državnemu zboru odpravo napake v zakonu ali pa da se z zakonom dokončno uredi, da nihče nima pravice do odškodnine. Seveda poslanka v funkciji predsednice DZ tega ni dolžna vlagati oziroma storiti, vendar bi bilo korektno (saj prizadeti pričakujejo vsaj jasen odgovor, da ni politične volje za odpravo napake), da se pogovori s tistimi, ki so prizadeti in ki menijo, da bi predsednica DZ v tej funkciji lahko prispevala k popravku zakona, ki je nerazumljiv in neuresničljiv, kar je ugotovilo tudi Državno odvetništvo.
Tudi ugotovitev, da so bili poslanci v letu 1999 zavedeni(!) pri sprejetju ZFPPod, bi Državni zbor moral zavrniti zaradi svojega ugleda ali pa se opravičiti javnosti za napako.
Splošno je znano, da nepripravljenost političnih voditeljev za komunikacijo pomeni izogibanje reševanju težkih vprašanj in prevzemu odgovornosti za njihovo reševanje. Posledično trpijo državljani, kar lahko povzroča veliko nezadovoljstvo ali kritiko v družbi.
Moj znanec me je opozoril, da je 23 let čakanja, da se reši problem izbrisanih pravnih oseb, prekratek čas, da bi dozorelo spoznanje pri političnih osebnostih, da je čas za prekinitev molka. Pri tem me je spomnil, da je bivši predsednik republike gospod Borut Pahor zmogel toliko moči, da je po 30 letih molka povabil na razgovor predstavnike izbrisanih fizičnih oseb in se jim opravičil za pravno in politično napako. Potolažen sem izračunal, da je do 30-letnega molka od časa izbrisa pravnih oseb potreben še kratek čas in da oškodovanci potrebujejo samo še 7 let …
Ob tem se, takole mimogrede, sprašujem, kdaj bodo najnovejši izbrisani (ob vseh dosedanjih) – zavarovanci prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja – dočakali opravičilo države oziroma popravek škode … Koliko oblastnih garnitur se bo v vmesnem času moralo zamenjati?

Boštjan Boštjan
Šime, poklon da ste to napisali in dodatno ponazorili, vse dobro.

Vojko Ličen
Točno tako je, dragi profesor. Fina aroganca, bi temu rekel. Razume problem o katerem sprašuješ, ne razume ali pa noče razumeti problema, ki ga imaš. Sklicevanje na nepristojnost je najlažji način, ki se ga politiki poslužujejo za reševanje problema, pred katerega so postavljeni. Rešujejo svoj problem.

Tone Potocnik
Moj pokojni oče je rekel…, ko pridejo do oblasti so pijani od tega…., in sam dodam…, pijanca primarno skrbi kako priti vsaki dan do pijače, vse drugo se mu je….e.

Milan Robič
če lahko civilne iniciative kot je Inštitut 8. marec zmorejo vlagati zakonske pobude, lahko tudi predsednica z lahkoto zbere podpornike in vloži zakonsko pobudo – ko sem se sam obrnil nanjo kot na odvetnico, če bi me zastopala pred US po brezplačni pravni pomoči, mi je odgovorila, da ima tako pozicijo, da lahko sama izbira kliente, ki so očitno visoko plačilno sposobni – vendar to spregledam, ne morem pa spregledati, da ni sposobna oblikovati strokovne ekipe in problem rešiti – naj se prizadeti obrnejo na Inštitut 8. marec če se ta ne bo odzval samodejno na tovrstno državljansko pobudo – prizadeti stavkajoči ne ravna optimalno, s problemom bi se moral soočiti po poti vedenjskega ekonomije etike kreposti in se fokusirati na prihodnost, ki ni odvisna od rešitve pravnega spora – ker imam sedmo leto dvomljiv sodni odvzem poslovne sposobnosti pred pravosodnimi in preiskovalnimi organi, pač delujem krepostno v društvu Natura 2020, ki sem ga pred desetimi leti ustanovil, da si pomagam sam in tako lahko pomagam naravi, otrokom,…..osredotočen sem na zdrav življenjski slog – na poslanstvo. Seveda sem plačal ceno psihične vojne v boju za dostojanstvo, zredil sem se za 60 kg, kar ne bo lahko shujšati, a se bom moral tudi s to vedenjsko bitko ekonomije etike kreposti soočiti, ča želim potrditi najvišje dobro. Stavkajoči je poslan na svet z drugačno misijo, ki je ni prebudil. Ni zbran in stvar mu uhaja izpod rok. Računati mora nase, na lastno dostojanstvo, ki ga ni izgubil, nekje v otroštvu mu je zamrznjeno. Pot odrešitve pa je naporna, a zmogel bo, če bo podučen o zmoti. Nobenega dvoma ni, da ravna pravilno, ker morda je Inštitut 8. marec zmožen rešiti to kar podzavestno pričakuje od napačnih ljudi. Ob pravem času je na pravem mestu, obrnil pa se ni na prave ljudi, toda ekonomije etike kreposti ali vesolje vedno poskrbi, da informacija pride v prave roke. Dejstvo je, da sodi civilna iniciativa med mehanizem zavor in ravnovesja, isto kot institut predsedniške preiskave, ki ga lahko sproži vsak predsednik države.

Anton Dobrovolec
Spoštovi profesor, vi ste to zgodbo pravno lepo napisali samo vladajoče garniture se niso niti malo zganile z mrtve točke. Nobeden politik noče rešit ta problem in ga ne bo ker je preteklo kar nekaj let in se nočejo s tem ukvarjat.

Dragica Bacani
….moj odgovor na vprašanje na koncu vašega resničnega zapisa.
Nešteto oblastnih garnitur se lahko menjava, pa ne bo nič drugače.
Malo eni, malo drugi, ampak vsi so isti!
Mislim, da bi še vedno bila LUSTRACIJA rešitev!
KORITA OSTAJAJO, SAMO SVINJE SE MENJAVAJO!
(grafit na kesonu za smeti v MB.)

Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Ivanjko. Vse ste lepo napisali in obrazložili. Vendar, v Republiki Sloveniji imamo tri vrste oblasti: politično, sodno in izvršilno. Na lokalnih in državno zborskih volitvah zamenjamo politično oblast. Ali so levi ali desni, na koncu je to naša vlada. Sodne in izvršilne oblasti ne menjamo, zato se stvari ne premikajo nikamor.
Pr. Kako lahko sodnica brez pravosodnega izpita zahteva od odvetnika da ima pravosodni izpit, a sama ga nima. Odgovor je preprost, ima podporo od svojih nadrejenih. La lua hes mua. Vse dokler bomo na volitvah volili samo politično oblast, do tedaj bo takšno stanje, kot ga imamo. Zato je treba na volitvah menjati tudi druge dve oblasti in ne samo politično.

Marta Leljak
Prizadeti čakajo in čakajo……

Kukovec Zlatko
Spoštovani to je pravi naslov, prosim napišite kaj: https://www.venice.coe.int/WebForms/pages/?p=04_contact_us&lang=EN

Kukovec Zlatko
Spoštovani, tu pa je še en naslov, končno nova predsednica EŠČP! https://www.echr.coe.int/w/siofra-o-leary

Kukovec Zlatko
PROTOCOL No. 14 TO THE CONVENTION FOR THE PROTECTION OF HUMAN RIGHTS AND FUNDAMENTAL FREEDOMS, AMENDING THE CONTROL SYSTEM OF THE CONVENTION, CETS 194, 13 May 2 0 0 4.
Že dolgih 19 let. slovenski odvetniki veselo kasirajo enormne vsote denarja za pisanje pritožb na ECHR, strankam ne povejo da so samo 3 procentne možnosti da ECHR (SLOVENSKA SODNA PISARNA, Ana Vilfan Vospernik, Katarina Zidar Al-Mutairi, … sodnik posameznik Egidijus Kuris) sprejme v obravnavo njihovo pritožbo. —- https://publishwall.si/dosjemilkonovic/post/309691/pravni-nihilizem-in-opravilna-nesposobnost-ustavnega-sodisca
2017-07-30 Kaj počne Ana Vilfan v Strasbourgu
Katastrofalne posledice takega početja pa se kažejo tudi v tem, da je s tem pravici in resnici blokirana tudi pot v Strasbourg, kjer že v predsobi evropskega sodišča za človekove pravice nad selekcijo zadev prispelih iz Slovenije »kraljuje« – bolje rečeno veselo MESARI, pravna sodelavka slovenska »vrhunska pravnica« gospa Ana Vilfan Vospernik – KRALJICA vseh zavržb slovenskih pritožb na ESČP,
ki z ENAKO DIKCIJO, do pike in vejice natančno po isti šabloni,
zavrača in meče v koš,
vse »državi nevarne pritožbe« zaradi kršitev človekovih pravic, ki pridejo iz Slovenije.

Kukovec Zlatko
IN TO NAJ BI BILA PRAVNA EU??? SRAMOTA, SLABŠE OD BALKANA!!! https://www.echr.coe.int/Documents/Admissibility_guide_SLV.pdf
Že več let je Sodišče zaradi različnih dejavnikov preobremenjeno s pritožbami posameznikov (31. avgusta 2010 jih je na reševanje čakalo 130.000). Ogromno večino teh pritožb (več kot 9 5 % ) pa ZAVRNUJEJO ,
NE DA BI JIH OBRAVNAVALI PO VSEBINI, saj ne izpolnjujejo enega od meril dopustnosti, določenih s Konvencijo.
To prinaša težave iz dveh razlogov.
Prvič, ker mora Sodišče odgovoriti na vsako pritožbo, ne more v razumnem roku obravnavati zadev, ki si zaslužijo obravnavo po vsebini, javnost pa od tega nima nobene prave koristi.
Drugič, več DESET TISOČIM PRITOŽNIKOM ZAHTEVKE ZAVRNEJO, kar se pogosto zgodi po več letih čakanja.

Kukovec Zlatko
Spoštovani, prosim posredujte predsednici. Mene je že predsednik blokiral, tudi predsednica??? http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-
2002/mk.nsf/3d3dc46d8a26fe27c125678d00365e48/c2f88c891b1a5121c125696100
29cd38?OpenDocument
Položaj predsednika Republike Slovenije je opredeljen z USTAVO ZAGOTOVLJENIM VARSTVOM
varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
z ustavnimi načeli demokratične države, pravne države in socialne države,
z načelom, da vsa OBLAST IZHAJA iz LJUDSTVA ter z načelom DELITVE OBLASTI.
Z nekaterimi zakoni so dane predsedniku republike pristojnosti, ki niso izrecno navedene v ustavi oziroma ne izhajajo neposredno iz ustavnih določb:
po Zakonu o varuhu človekovih pravic (ombudsmanu) predlaga državnemu zboru, da izvoli varuha človekovih pravic.
Vloga predsednika Republike Slovenije kot faktorja integracije v političnem sistemu prihaja do izraza s tem, da predvsem s svojo JAVNO BESEDO povezuje državljane v njihovi pripadnosti
državno organizirani skupnosti.
Predsednik republike s svojimi JAVNIMI NASTOPI PROMOVIRA temeljne civilizacijske vrednote,
to je na prvem mestu SPOŠTOVANJE človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
utrjevanje zavesti nacionalne pripadnosti in pripadnosti mednarodni skupnosti,
načela demokracije, pravne in socialne države, solidarnosti, …

pravo#

“Navidezno zaljubljeni ljudje”

25. september 2023

V predvolilnem času se navidezno zaljubljeni ljudje v strankarskega vodjo, ki se vzpenjajo po politični lestvici, pogosto obnašajo kot ženska, ki je ob srečanju z Gandijem izjavila: “Zaljubljena sem v vas.” Gandi je odgovoril: »To je napaka. Jaz sem star in nič kaj lep. Poglejte raje tiste mlajše, ki gredo za menoj.« Ko je pogledala in videla, da ni nikogar za njim, je to tudi povedala: «Za vami ne gre nihče.« Tokrat Gandi pogleda žensko in ji reče: »Če bi res bili zaljubljeni vame, se ne bi ozirali, ali gre kdo za menoj.«

Metka Penko Natlačen
Odlična primera!

Dušan Dovečar
Boljše se ne da povedat👍👍

Milka Knezevic
To je istina.
Ugodan vikend Vama i Vašoj obitelji.

etika#

Odprava krivic družbenikom izbrisanih družb ponovno pred Ustavnim sodiščem

26. september 2023

Po najnovejših informacijah je eno od okrajnih sodišč na pobudo Državnega odvetništva ponovno vložilo zahtevo za ustavno presojo Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2021, in doslej noben oškodovanec v dveh letih ni dobil odškodnine. To pomeni, da je mogoče pričakovati obravnavo ustavnosti omenjenega zakona, zlasti pa določb 5. člena, ki so nerazumljive in vnesene v zakon z amandmajem skupine poslancev. Podrobneje vsebina predloga Državnega odvetništva ni znana. Po vsej verjetnosti gre vsebinsko za enak predlog za presojo, kot ga Ustavno sodišče pred nekaj meseci ni sprejelo v obravnavo zaradi procesnih ovir. Predmet obravnave na Ustavnem sodišču bodo tudi nekatere druge določbe tega zakona, na katere smo opozarjali od samega sprejetja zakona v novembru leta 2021.
Upamo, da bo Ustavno sodišče s svojo odločitvijo pospešilo 23-letno reševanje agonije družbenikov izbrisanih pravnih oseb, kajti do dokončne rešitve bo, ne glede na to, ali bo za družbenike koristna ali ne, treba čakati še nekaj let, ker ni politične volje sedanje oblastne strukture, da bi se spor rešil, zlasti pa ne v korist oškodovancev.
Sicer pa so že Rimljani znali povedati: Coram iudice et in alto mari sumus in manu Dei. (Pred sodnikom in na globokem morju smo v božjih rokah).Ne vem, kaj bi rekli Rimljani, če bi bila zraven še politika.

Milan Robič
bravo, očitno se je splačalo nasloviti apel na predsednico na glas 🙂 in civilne iniciative 🙂

Kukovec Zlatko
Coram iudice et in alto mari sumus in manu Dei. (Pred sodnikom in na globokem morju smo v božjih rokah). Danes smo že na pol poti proti Marsu, tudi sodelujejo naši znanstveniki, … in naša alpska dežela je še vedno v “rimskih časih”!

Franc Mihič
Šokantno razkritje: Tako sta Aleš Zalar in Mitja Gaspari uničila prek 60 tisoč podjetij, Slovencem pa vzela streho nad glavo! https://nova24tv.si/slovenija/politika/sokantno-razkritje-s-protiustavnim-zakonom-iz-leta-1999-ki-ga-ne-poznajo-nikjer-drugje-v-evropi-sta-ales-zalar-in-mitja-gaspari-unicila-preko-60-tisoc-podjetij-slovencem-pa-vzela-streho-nad-glavo/

pravo#

Čudoviti metulji živijo kratko

28. september 2023

Čudoviti metulji živijo kratko, en ali dva dneva, prihajajo iz velikih prostranstev, s svojo barvno raznolikostjo nas razveseljujejo, pomagajo čebelam opraševati različno bilje in ne živijo samo od nektarja, ampak se prehranjujejo tudi v blatnih mlakah. Barve na njih spominjajo na prah.
Znana je trditev, da zamah metuljevih kril na enem kraju sveta lahko povzroči neurje na drugi strani zemeljske krogle. In mi ljudje živimo neskončno dlje in pozabljamo, da imamo tudi krila in čemu so namenjena … Krila metuljev nas opominjajo, da ne glede na to, kako dolgo bo naše življenje trajajo, moramo živeti, in če nimamo kril, jih moramo najti. Tudi če jih ne uporabljamo, ker nas je strah pred letenjem, pa jih moramo imeti, da bi se obarvali z edinstvenimi barvami življenja … Kako smo nepravični, ko v starosti razmišljamo, da smo kot metulji zapravili svoje življenje …

Andreja Brezovnik
Vsakomur je namenjena edinstvena in svojevrstna pot. V veliki večini je edina pot – najkrajša pot od glave do srca pri mnogih tudi najdaljša.
In dokler metulj maha ima svoj odtis na tem Svetu, prav tako sam človek.

Boštjan Boštjan
Brez čebel in tudi metuljev bi se življenje na Zemlji ustavilo v dobrih 50 letih, to sem ta teden prečital oziroma slišal.

Tania P
“Non venti ante suos prudentia nobilis annos” Plemenita modrost ne pride pred leti (prav vsem). Zato nekateri ostajajo metulji.

Igor Triller
Vseeno razmišljam, kako nerodno mora biti, če ima muha enodnevnica slab dan….

življenje#

Naš vsakdanji selfi …

29. september 2023

Starejša generacija v naši družbi se srečuje s pojavi, ki jih ne razume ali pa ocenjuje, da so nevarni za kvaliteto življenja v družbi.
Dejstvo je, da smo starejša populacija večino svojega življenja preživeli v kolektivističnem pojmovanju družbenega ustroja in kulture življenja, za katero so bili v ospredju skupinski interesi, solidarnost in tesne družinske vezi. Posamezniki so bili pogosto pripravljeni žrtvovati svoje osebne cilje za dobrobit skupine. Medosebni odnosi so bili zelo pomembni. Osredotočali smo se na vzdrževanje harmoničnih odnosov in se izogibali sporov oziroma jih reševali na način, ki je ohranjal družbeno ravnotežje. Skupinski uspehi so bili pomembni in dosežki posameznika so se pogosto pripisovali tudi skupini. Osebna priznanja niso bila vedno tako poudarjena.
V tej smeri sta delovali socialistična ideologija in vera, čeprav sta bili obe strogo ločeni in medsebojno neprijateljsko razpoloženi.
Danes prevladuje individualistična kultura, za katero je značilna osnovna enota družbe – posameznik. Poudarek je na osebnih svoboščinah, samostojnosti in dosežkih posameznika. Posamezniki pogosto sledijo lastnim ciljem in interesom. Poudarja se neodvisnost posameznika. Medosebni odnosi so manj tesni in ljudje so bolj nagnjeni k izražanju svojih mnenj ter uveljavljanju svojih interesov, tudi če to pomeni medsebojne konflikte. Posameznik se običajno identificira bolj z lastnimi osebnimi lastnostmi, cilji in dosežki. Poudarek je na osebnem uspehu in dosežkih posameznika. Priznanja in nagrade so običajno bolj usmerjeni v posameznika.
To, kar starejše danes moti ali pa tega ne razumemo, je prisotnost posebnega narcizma, za katerega je značilen občutek nerealne posebnosti posameznika, ki je na meji med grandioznostjo in brezvrednostjo.
Realno vrednotenje sebe je neznano. Nobene empatije ni do tistih, ki izgubljajo v življenju, nasprotno, ponižuje se jih. Vedno iščemo načine, kako poudariti, da smo boljši in uspešnejši od drugih. Omalovažujemo tiste, za katere čutimo, da bi nas lahko ogrožali. Manjka nam pripravljenost prilagajanja in se izogibamo situacij, v katerih bi se lahko srečali z neugodnostmi. Naše notranje težave in probleme rešujemo z ravnanji, usmerjenimi navzven. Bistveno je nekaj doseči v življenju, ne pa vzpostaviti človeške odnose z drugimi. Pravzaprav začenjamo pozabljati na bistvo življenja in nam je zunanja forma bolj pomembna kot pa vsebina in medčloveški odnos z drugimi. Težimo k perfekcionizmu do neznosnosti, pogosto samo zato, da bili boljši od drugih. Zunanji odnos nam pomeni vse, kot je selfi pomemben na področju fotografiranja. Hvalimo in občudujemo tistega, ki ponižuje druge. Sram nas je, če ne dosežemo tistega, kar se od nas pričakuje. Bolj kot od alkohola in drog smo odvisni od potrošništva.
Starejši ne bomo spreminjali teh trendov življenja, lahko pa to povemo, če ne zaradi drugega pa zaradi opozorila, da nas marsikaj moti, ali pa vsaj da rešimo dušo svojo (dixi et salvi animam meam).

Natalija Drolc
Oh, kako drži!
Hvala za vaše misli, ki jih redno prebiram in moram poudariti, da me spodbudijo k razmišljanju, samorefleksiji in k pogledom ki je širši.

Breda Rožič
Zelo lepo zapisano. Individualizem in egocentričnost razkrajata in uničujeta družbene odnose grajene na vrednotah samospoštovanja in spoštovanja.

Lojzka Furlan
Na žalost je vse, kar ste napisali res….

Anđelka Ivanjko
Tako lijepo, istinito stvarno. Hvala 🙏🙋♥️

Tone Potocnik
Čudovito opisana diagnoza današnje družbe.Ta prekleti ego…jaz, mi…potem pa dolgo, dolgo nič…je kuga 21.stoletja. Zato je danes veliko bogastvo imeti ob sebi, se družiti s skromnimi, modrimi, a po srcu in duši velikimi ljudmi.
Takih, pa je žal vsaki dan manj, so redki in ti so naše veliko bogastvo.
Upam, da se strinjate z mano.

Peter Hartman
Zgolj Jaz svobodni Jaz v solidarni skupnosti z vsemi Jaz- i in zavestjo da je medsebojna soodvisnost pogoj za preživetje vseh ima možnost preživetja!

Anton Tropenauer
Tudi starejši se bomo morali postaviti za sebe. Sploh tisti, ki celo življenje delamo moramo spoštovati samega sebe in zahtevati od družbe kar nam pripada.

Ivan Korelc
Mladina je običajno ogledalo odraslih. Pravzaprav, drugače sploh ne more biti.

Tanja Pirh
Iskrena hvala za ta zapis.

Anča Holobar
Družbena skupnost potrjuje vrednost posameznika. Narcisoidni individualizem pa je čista in nevarna patologija.

etika#

Pravniki drugače razumemo Shakespearov stavek: »Najprej pobijmo vse odvetnike«

29. september 2023

Študentje prava se zelo radi pogovarjajo o svojem bodočem poklicnem delu. Ob prihodu na pravno fakulteto imajo dokaj nejasne pojme o tem, kaj pomeni poklic pravnika, kaj dela poklicno in kakšna je njegova vloga v družbi. V njihovih razmišljanjih so prisotne pozitivne in negativne strani o pravnikih oziroma še konkretneje o odvetnikih. Nekoč sem študente vprašal, kaj menijo o znanem Shakespearovem reku: “The first thing we do, let’s kill all the lawyers.” (Najprej pobijmo vse odvetnike). To je rečeno v IV. prizoru II. dela Henrik VI., ki je bil napisan med letoma 1596 in 1599. Ta stavek se pogosto uporablja za omalovaževanje pravne stroke ali vsaj za priznanje vseprisotne karikature pokvarjenega in predragega pravnega svetovalca. Študenti so bili presenečeni in so bili prepričani, da je to šala ali posrečen aforizem in da v tem stavku ni moč najti ničesar pozitivnega o pravnikih.
Ko pa sem študentom prebral sceno, v kateri je ta stavek izrečen, in jim pojasnil, da je to izgovoril zloben lik z imenom Dick Mesar, grozeč morilec, ki ubije vsakogar, ki zna brati, in zažiga vse knjige ter je desna roka Jacka Cadea, ki vodi upor proti kralju Henriku, potem ta stavek dobi bistveno drug, pozitiven pomen. Cade in Dick sta agresivno antiintelektualna in se zavedata, da bo upor in revolucija zmagala s prevzemom nevednega ljudstva, če ne bo odvetnikov, ki branijo obstoječi družbeni sistem. Shakespeare odvetnike s tem stavkom predstavlja kot temeljno obrambo pred najbolj grobimi manifestacijami oblasti in pred revolucionarnimi spremembami, ki jih izvajajo skupine zločincev. Avtor pronicljivo spoznava in opozarja, da odprava odvetnikov pomeni korak v smeri totalitarne oblike vladavine brez prava. Po vsej verjetnosti je bila Shakespearu znana Magna carta libertatum, sprejeta leta 1215 prav v Angliji – torej 300 let pred zapisom omenjenega stavka, ki je v osnovi obramba človeka pred kraljevo oblastjo. Pri tej obrambi posameznika pred oblastjo pa imajo pravniki primarno vlogo, ki jo pa žal v praksi še danes mnogokrat pogrešamo, kadar pravniki zlorabljajo pravo, da bi branili oblast pred posameznikom …
Študenti so ob tem primeru spoznali, da kljub prvotno negativnemu prizvoku omenjenega stavka »Najprej pobijmo vse odvetnike«, v osnovi vsebuje pozitivni pristop k vlogi odvetnikov; in drugo, da je treba izgovorjeni ali zapisani stavek vedno razlagati na podlagi njegove umestitve v kontekst širšega pomena, da bi se lahko dojel njegov pomen.
P.s.
Ta razmišljanja nimajo nič opraviti (ali pač) z obravnavanjem odvetnikov v času socializma, ko se je po letu 1945 tudi razpravljalo o odpravi Pravne fakultete v Ljubljani in omejevalo poklicno delo odvetnikov.

Metka Penko Natlačen
Hvala za ta zapis, posebno zadnji odstavek, o odpravi Pravne fakultete v socializmu. Marsikdo tega ne ve.

Peter Hartman
Ja Kompleksnost! Ne na prvo žogo! Žal je v vsevečji specializaciji na vseh podrocjih zmeraj bolj odmaknjena! Za vse je potrebno troje: recimo: razum, srce in duhovnost!

Fedor Šlajmer
Dragi gospod Šime. Na prvi uri prava bi študentom morali razložit: Pravo in pravica, sta dve popolnoma različna pojma. Tisti, ki ostanejo na drugi uri je prav, da jih pobijejo, kot je rekel Šekspir. Seveda se hecam, vse najboljše gospod Ivanjko.

Alenka Gortan
Ta zapis je dragocen tudi zame, anglistko 🌿

Kukovec Zlatko
Tega “naši” sodniki in ljudstvo ne poznajo (eni sodniki ZELO DOBRO POZNAJO, pa ne upoštevajo): Slovenija je demokratična država (1. člen URS), ki temelji na konceptu DELITVE OBLASTI, po katerem je sodstvo enakovredni in neodvisni izvajalec dela oblasti (3. in 125. člen URS).
TA OBLAST SODSTVU NI LASTNA, temveč MU JO JE PODELILO LJUDSTVO (3. člen URS) in je zato vezana na ustavo in zakon (125. člen URS Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon).
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov (3. člen URS), ki spoštuje temeljne pravice in svoboščine vseh ljudi (5. člen URS) ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen URS).
V velikem upanju na sodstvo kot porok pravičnosti!

Andrej Razdrih
Mislim, da je Matej Bor prevedel naslov kot “ najprej pobijmo vse paragrafarje” v smislu vse pravnike. Ne gre samo za odvetnike. Pravniki v Angliji so v času Cadea uporabljali latinščino, ki jo ljudstvo ni razumelo.

Igor Triller
Reforma razumevanja prava, zaščite zakonitosti in začetek izpostsvljanja človekovih pravic prav tako sodijo v tisto obdobje 16. stoletja in vzpostavitev anglo-saškega razumevanja pravne države (naj mi oprosti Rimsko pravo). Takratni odmik zahodne percepcije razumevanja človekovih pravic od vzhodnjaškega “ KADIJA TE TUŽI, KADIJA TE SUDI! “ je veličasten napredek civilizacije. Po rimskem pravu se pojavi pravilo o PRAVICI VSAKEGA ČLOVEKA DO POŠTENE OBRAMBE, kar naj bi odvetniška vloga predstavljala.
Seveda se bo vedno postavljalo vprašanje in razločanje med zakonom in pravno državo ter miralno – etičnim pojmovanjem človekovih pravic.
In še en element je v tej zvezi potrebno upoštevati – tudi odvetnike in celotna zasedba sodne veje oblasti sestavljajo LJUDJE z vsemi možnimi odkloni, ne umetna inteligenca!

pravo#

Naravne katastrofe in pravo starejših

22. avgust 2023

Ob nedavnih naravnih katastrofalnih poplavah, ki so zajele velik del Slovenije, smo na televizijskih ekranih opazovali obraze starejših ljudi s solznimi očmi, ki so pripovedovali, kako so v trenutku izginevale hiše, mostovi, ceste, stanovanjske premičnine in ostalo premoženje v valovih deroče vode.
Le kdo se ni poskušal vživeti v situacijo tistih, ki so zaradi naravnih ujm izgubili praktično vse ali pa večino osebnega oziroma družinskega premoženja.
Starejši ljudje bolj trpijo zaradi naravnih katastrof kot mlajši. To je posledica njihove večje fizične in psihološke ranljivosti, oslabljenega imunskega sistema, manjše telesne vzdržljivosti in več zdravstvenih težav ter slabšega socialnega položaja v družbi. Poleg tega težave z mobilnostjo otežijo hitro in varno evakuacijo iz ogroženih območij. Starejši ljudje včasih živijo sami ali so odvisni od določene ravni oskrbe. V primeru naravnih katastrof lahko izgubijo dostop do nujnih oskrbovalcev, zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči. To lahko povzroči dodatno stisko in negotovost.
Ob večji psihološki ranljivosti se starejši ljudje lahko zaradi naravnih katastrof soočajo tudi s povečanim stresom. Spremembe v okolju, evakuacija, izguba doma in splošna zmedenost, tesnoba in strah lahko vplivajo na njihovo psihološko dobro počutje.
Prisoten občutek nemoči in negotovosti se starejšim povečuje, če se jim ne nudi ustrezne podpore in jim niso na ustrezen način podane informacije o načrtih za reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Analize položaja starejših ob preteklih dogodkih bi verjetno pokazale, da v načrtih reševanja in nudenja pomoči prizadetim manjka del načrta za reševanje in pomoč starejšim osebam. Malo je verjetno, da imajo ustrezne institucije spiske starejših ljudi na svojem območju, ki bi se jim morala nuditi posebna pomoč in varstvo.
Starejši v sodobni družbi potrebujejo, podobno kot otroci, posebno obravnavo v načrtih reševanja in v postopkih njihovega varstva ter posebej skrbno pripravljene ukrepe.
Pravniki se zavzemamo (o čemer sem že pisal) za oblikovanje posebnega prava starejših, v katerem bi se pravno sistemsko uredil položaj starejših oseb in njihove pravice ter zlasti pravno varstvo pred diskriminacijo v družbi, vključujoč pravno ureditev socialne varnosti, ki je sedaj le parcialno nedosledno urejena v različnih predpisih. Pravniki menimo, da bi za določena kazniva dejanja storjena starejšim, bilo primerno predpisati tudi višjo kazen!? Ni sporno, da si starejša generacija v naši družbi, ki je svojim delom prispevala današnjemu blagostanju, zasluži
več pozornosti in družbenega, zlasti pa pravno varovanega varstva, ki ni odvisno le od vsakokratne politične volje oblastnikov.
Ps.
Spoštovani, vabim vas, da se pridružite in me spremljate na moji novi strani, kjer članstvo ni omejeno; https://www.facebook.com/prof.Ivanjko
Prof. Ivanjko
No insights to show

Mateja Berginc
To pa je zapis in pol. Naj vam uspe.🤲💫🤗

Tonja Ramšak
Bilo bi lepo 🍀

Andreja Brezovnik
Zavedanje o samem poteku življenja od rojstva do same starosti ni pogojeno z izobrazbo, ampak s sposobnostjo dojemanja ranljivosti vseh nas neglede na naš položaj.

Friderik Karantanski
….in potem je prišla rešitev… pravzaprav prav posebna odrešitev. Pa ? ” Nikomu ništa “.

Alojzij Kolenc
Spoštovani g. profesor, naivni smo, če mislimo, da obstaja danes enaka skrb za starejše člane družbe kot nekoč. Za to stanje so odgovorni (krivi) vzgoja, mediji..
Neformalni voditelji ” pa vse to načrtno vzpodbujo…Skrajni čas, da to spoznamo in…

DrscSuzana Čurin Radović
Vsak del populacije ima svoje ranljivosti in humano bi bilo le te pretehtati pred zakonskim urejanjem zadev, pa tudi v podzakonskih aktih, ki lahko ključno vplivajo na implementacijo.

Nikola Vlahović
Bravo za prispevek profesor Ivanjko.

Bojan Pravica
Čestitke za odličen zapis.

Bela Mačka
Resnično hvala.
Da bi odprlo vaše dejanje oči čim več ljudem.

Rado Žic
Spoštovani! Zelo lepo zapisano! Bravo!!

Vera Mihatovic
Čestitke za odlicen zapis dr Šime. Mogoče se naredi kaj dobrega v zakonih ali v dejanjih politikov nas vseh ljudi, ker ta katastrofa letos nam je vsem pokazala moc narave a mi se moramo prej na nju pripraviti in naraditi zaščite kjer lahko.

Janja Pušnik
Spoštovani! Odličen zapis! Bravo! Prav včeraj smo obiskali najbolj prizadete ljudi v Strugah pri Lučah in zelo nas je pretresel pogovor s starejšimi (gospod ima 78), ki so še vedno v šoku, saj so jih po zajli reševali preko deroče reke, voda jim je odnesla skoraj vse..ti ljudje ne verjamejo vsem obljubam, da bo nekoč spet tako, kot je bilo. In res je, kar ste zapisali, da si absolutno zaslužijo večjo skrb in pozornost, saj le njim dolgujemo zahvalo za blagostanje, ki ga danes uživamo. Ko bi se le kaj od tega uresničilo!

Božidar Mithans
Pobuda, da se opravi posebna analiza delovanja zaščite in reševanja ljudi v nedavnih ujmah, posebej še z vidika reševanja otrok, invalidov in starejših, je zelo dobra in jo kaže nasloviti na ustrezne državne organe predvsem pa na Upravo RS za zaščito in reševanje. Glede pobude, da se sisemsko uredi položaj starejših oseb in njihovih pravic, nisem prepričan, da je to potrebno. Saj smo vendar enakopravni. Vsekakor pa podpiram idejo, da bi kazalo dopolniti pravno varstvo starejših, kakor tudi otrok in invalidov, če drugače ne, vsaj s strožjimi kaznimi za storjena kazniva dejanja nad starejšimi oz. šibkejšimi.

Marija Fortič
Namesto zgoraj opisanega nam bodo naši ponosni potomci ponudili evtanazijo.

Jasna Kontler
Kot že tolikokrat ste s predlogom za zakon o starejših “zadeli žebljico na glavico”. Mene je v razpravah o reševanju stanovanjske stiske poplavljencev, najbolj zmotilo, da naj bi stare brez domov poslali v domove za starejše. Če bi si tja sami želeli, bi verjetno že bili tam.

starost#

Nujnost samoobrambe pred medijskim terorjem

23. avgust 2023

Pred leti sem v mariborskem Večeru tedensko v nadaljevanjih objavljal pravne nasvete potrošnikom pod skupnim naslovom: Caveat Pemptor (pazi se, kupec). Če bi danes imel priložnost, bi tovrstne nasvete objavljal pod naslovom: Caveat nuntium (pazi se /medijskih/ informacij).
Pri objavah za potrošnike sem opozarjal kupce na trgu potrošnih dobrin na manipulacije prodajalcev in na možnosti varovanja pravic potrošnikov s pravom, ki se je šele oblikovalo. Danes so potrošniki na trgu veliko bolj osvečeni o svojih pravicah, pa tudi pravni sistem prodaje potrošnih dobrin je dokaj dobro zgrajen in deluje v praksi.
Danes, v dobi digitalnih medijev in družbenih omrežij, je vse bolj prisotna potreba po varovanju uporabnikov medijev pred ponudniki medijskih storitev, kjer se z zlonamerno uporabo dezinformacij, manipulacij in lažnih informacij za namene širjenja strahu, zmede in destabilizacije namerno ustvarjajo negativni učinki na posameznike, skupine ali družbo kot celoto. Gre za določeno obliko medijskega terorja.
Na medijskem, pravno še vedno neurejenem trgu se pogosto prodajajo napačne informacije, kot so lažne novice, ponarejene slike ali videoposnetki ter neresnične trditve, ki jih posamezniki ali skupine na družbenem omrežju širijo z namenom zavajanja. Pri tem se v zadnjem času posebej pojavljajo manipulacije s čustvi, kot so širjenje senzacionalističnih ali strašljivih zgodb, ki povzročajo anksioznost, jezo ali druge negativne reakcije, do katerih so zlasti dovzetni starejši.
Za naše okolje je zlasti nevarno medijsko širjenje ekstremnih ali skrajno nasprotujočih si stališč z namenom ustvarjanja polarizacije med ljudmi, kar vodi v še večjo razdvojenost družbe. Vdori v informacijske sisteme, omrežja in računalniške infrastrukture lahko povzročijo motnje in širjenje strahu med prebivalstvom.
Vse to ima lahko resne posledice, kot so slabša informiranost ljudi, zmanjšano zaupanje v medije, vlado in institucije, da ne govorimo posebej o čustvenih učinkih na posameznika
Zato je ključno razvijati kritično razmišljanje, preverjati vire informacij in se zavedati možnosti zlorab informacij za manipulativne namene, zlasti pa se je treba obvarovati pred nepotrebnimi informacijami in dezinformacijami ter ohranjati jasnost misli, informacijsko zdravje in sposobnosti sprejemanja smiselnih odločitev pri uporabi medijskih storitev kot so: preverjanje virov z vidika verodostojnosti in neodvisnosti.
Vedno je treba prepoznati senzacionalističen jezik, pomanjkanje konkretnih podatkov ali preveč dramatične trditve. To posebej velja za naslove, ki pogosto uporabljajo senzacionalističen slog, da pritegnejo pozornost, vendar dejanska vsebina ni tako dramatična, kot se morda zdi.
Tako kot je pravna stroka pred desetletjem ustvarjala okvire za pošteno tržno igro med prodajalci in kupci, je treba še z večjo pozornostjo in strokovnostjo pristopiti k varovanju ljudi pred nevarnim terorjem nepotrebnih in zavajajočih vseh vrst medijskih objav. Pri tem ne smemo pričakovati, da nas bo država obvarovala pred škodljivimi posledicami naše lastne nemarnosti, da se sami usposobimo za lastno obrambo pred temeljno željo medijev, da nas formirajo v njihove poslušne sledilce, namesto da nas le informirajo, kako doseči osebnostno avtonomnost in pokončnost v sodobnem digitaliziranem svetu.

Brane Terglav
Danes je resnice vedno manj, ker trge obvladujejo korporacije in tudi medije.

Jožica Lovko
Napredek bi bil, če bi vsaj nacionalna tv predvajala samo resnične podatke in zgodbe. Da ne bi podpihovala nepreverjenih novic, strašila narod itd…. Tu na fb je veliko laži. Te pustim pri miru.

Boris Surina
Jaz bi pa samo dodal, marsikaj je potrebno uredit, med drugim tudi to, ampak mi nismo za najosnovnejse poskrbeli, kot so, solstvo, zdravstvo, in vse ostalo, kar naj bi kot drzava imeli, ampak so v trenutku nastopile razmere znajdi se, kakor ves in znas, ne bi pogreval stvari iz preteklosti 32 let, ko tocno vemo kdo in kaj je hotel, in doloceni so to tudi izvedli. Vse dobro Vam zelim spostovani G. Sime Ivanko. Vse kar objavite si z veseljem preberem in glavno prav vam dajem. Vsak komentar je premisljeno napisan.

Tanja Pirh
Mediji so podaljšek korporacij in politike.

Lara Mehle
Dobra tema, dobar članak, a….kupci su loši !😃😃😃 U trenutku ih mozes lažima i bombastičnim reklamama okrenuti oko malog prsta. Posebno mi je žao starije populacije, koja još uvijek, pa skoro 100%, vjeruje u ono sto objave medije, sto propagiraju korporacije.

Spomenka Valušnik
V pravnem sistemu je potrebno poskrbeti za visoke sankcije tistih ki širijo lažne inf. Brez izjem.

Tone Vrhovnik Straka
Res je. Preprost primer. Ko je bil tast še ziv, je postajal zmerom bolj prestrašen in paranoičen, bala sva se demence, ko pa smo ugotovili, da so mu akviziterji ponudili Novice namesto Dela in smo zadeve vrnili v prvotno stanje, je bil spet prijetni stari mož. Mediji se ne zavedajo, kako gromozansko škodo delajo.

Drago Stanovnik
Prepričan sem, da se strinjate z menoj, da se je v 83 letih komunistične okupacije Slovenije z levo, leno, lažnivo, lopovsko “boleznijo” okužilo praktično vse pore družbe. Torej se tudi v politiki lahko pojavlja samo preverjen kader. Za komunistično žlahto so problematične torej samo osebe, ki jih je srečala zdrava pamet in si spet upajo razmišljati s svojo glavo ter delati v korist vseh ljudi in ne le v prid komunistične žlahte in na škodo naroda, kar ponavljajo že 83 let!!!

Marija Fortič
G.Sime hvala, ker ste tukaj.

Egon Jus
Profesor, odlično povzeto!

etika#