17. november 2022

Temeljno civilizacijsko etično načelo v vojnih razmerah je, da so udeleženci dolžni končati vojno, čeprav je niso začeli. Smiselno to velja tudi za vse medsebojne spore med ljudmi. Posebej pa bi bilo primerno, da si to načelo zapiše z velikimi črkami vsak odvetnik v svoji pisarni in vsi izvoljeni predstavniki ljudstva. Ko smo poslušali predvolilne razprave med političnimi voditelji in kandidati za poslanske sedeže v parlamentu ali v občinskih svetih, smo občani imeli občutek, da smo v vojni vseh proti vsem. O pomiritvi in bolj spravljivih razpravah ni bilo ne duha ne sluha; mediji pa razprtije med ljudmi, in zlasti med predstavniki ljudstva, s posebno zagnanostjo podpihujejo kot primorska burja ob gozdnih požarih.

Zadnje predvolilne razprave med dvema kandidatoma za predsedniško funkcijo so le pokazale, da se da korektno voditi razpravo, čeprav gre za velik vložek na kvalitetni ravni dveh nasprotnikov, ki se zavedata pomena vodenja kulturnega dialoga oziroma razprave. S tega vidika sta si oba zagotovo zaslužila biti kandidata za najvišjo funkcijo v državi in sta bila vredna spremljanja njunih nastopov na TV srečanjih.

Samo z odločilnim prizadevanjem vseh in vsakega posebej, da preprečimo oziroma končamo spore, zlasti pa spore povezane z razlago preteklosti, lahko pričakujemo višjo kvaliteto življenja v družbi in prosperiteto družbe kot celote.

#spori, #etika

16. november 2022

Mladi pogosto zatrjujejo, kako težko je živeti s starejšimi, kar verjetno le delno drži. Pri tem pa se pozablja, da ima življenje s starejšimi tudi svoje prednosti, saj so slednji otopeli v svojih zahtevah izvleči iz preostalega življenja vse, kar je še mogoče. Starejši bistveno zmanjšujejo svoje želje in zaradi tega mladi lahko pred njimi sebi dovolijo veliko več kot med pripadniki svoje generacije. Znano je, da so nadobudni sveži mladi ljudje zelo pozorni na to, kako se obnašajo drugi, kar se od starejših več ne pričakuje in tudi sami dejansko na to niso več pozorni

#mladi, #stari, #sožitje

15. november 2022

Podjetništvo ni »terra nulius« (nikogaršnja zemlja); do podjetništva imajo nekateri še vedno hromeč občutek sramu in sovražnosti.

V sodobnem podjetništvu je treba določiti nacionalni dan oprostitve dolgov podjetnikom, po vzgledu biblijske oprostitve, vsakih sedem let.

#podjetništvo

14. november 2022

Kaj je v življenju sreča, je eno najtežjih vprašanj, na katerega človeštvo poskuša odgovoriti že tisočletja. O tem je napisanih več tisoč knjig in razprav. Na to vprašanje so odgovarjali največji misleci človeške civilizacije. Razumljivo je, da ni enotnega pravega odgovora. Po vsej verjetnosti je eden od najboljših odgovorov ta, ki ga je pred tri tisoč leti zapisal Salomon, za katerega se trdi, da je bil najpametnejši človek, in se glasi: “Spoznal sem, da ni nobene druge sreče v človeku, razen da se veseli in da dela dobro.” Delo je po njegovem mnenju človekova usoda in v njem je treba iskati srečo. Ob tem pa dodaja, da z delom dosežen uspeh povzroča zavist drugih.

Kako preprosta je omenjena misel o človekovi sreči; sreča je, da se človek zaveda čudeža življenja in se tega veseli, saj je to darilo, ki se ne more meriti z ničimer drugim, kar človek lahko spozna. Delo pa je bistvo, skozi katerega življenje postaja ustvarjalno opredmeteno. Pri tem pa ni vsako delo, ki ga človek opravlja, del življenjske sreče, temveč le dobro delo, pri čemer pa se dobrota dela primarno šteje v razmerju do drugega. Vse ostalo je nečimrnost in lovljenje vetra.

Ob sodobnem življenju se zdi, da nam je vse bolj pomembno “tisto vse ostalo” kot pa tisto, kar resnično dela človeka srečnega, kot je to spoznal Salomon pred več kot tri tisoč leti in je zapisano v knjigi nad knjigami – Bibliji (Ecclesiastes, pogl. 3 in 4).

#življenje, #sreča, #delo

13. november 2022

Uspeh v življenju in podjetništvu ne zahteva poglobljenih pojasnil, kot tudi za neuspeh ni utemeljenega opravičila.

V podjetništvu je treba imeti usta zaprta, oči in ušesa pa vedno odprta.

Temeljni zakon ekonomije in pravičnosti nadzoruje podjetniško tekmo in ne dovoljuje, da bi nekdo vedno dobival, ne bi pa tudi dajal in delil z drugimi.

#podjetništvo

12. november 2022

Bogati podjetniki niso krivi za siromaštvo drugih in bi bili dobri, če bi več skrbeli za druge, vendar pa niso slabi le zato, ker so poskrbeli zase.

Siromaštvo v družbenem okolju je primarno posledica nesposobnih političnih elit, ne pa zločestih in pokvarjenih podjetnikov.

Dosedanjo podjetniško devizo “pojdi in vzemi” je treba v praksi zamenjati s “pojdi in daj”. Temeljni zakon ekonomije in pravičnosti nadzoruje podjetniško tekmo in ne dovoljuje, da bi nekdo vedno dobival, ne bi pa tudi dajal in delil z drugimi.

#podjetništvo

11. november 2022

Kapitalizem ima svoje zakonitosti, pa tudi nezakonitosti, katerih se tudi s pravnimi ukrepi ne more izogniti. Slabosti kapitalizma je mogoče omiliti le z dobroto človeka kot humanega bitja.

Pri tem pa je bistveno, da podjetniki ne smejo pozabiti, da je podjetništvo človeštvu nujno, vendar ne zaradi ustvarjanja dobička (kot je zapisano v našem zakonu), temveč je to plemenita dejavnost v upanju na dobiček, zato je v podjetništvu potrebna »necessariis unitas, in dubiis libertas in omnibus caritas, largo sensu« (edinost v potrebah, svoboda v dvomih, dobrodelnost v vseh stvareh v najširšem smislu), na kar se pogosto pozablja na vseh družbenih ravneh.

#podjetništvo, #kapitalizem

10. november 2022

Podjetje je čudovito prepleten specializiran socialni podsistem, ki vključuje organizacijsko ekskluzivnost in socialno inkluzivnost ljudi v določenem okolju ob enakih možnostih prispevati k dobremu v družbi.

V 21. stoletju je prisotno naraščanje diferenciacije socialnih funkcij podjetja in zmanjševanje relativne avtonomnosti kreativnega podjetniškega posameznika.

#podjetništvo

9. november 2022

Čeprav podjetništvo prispeva k »mysteriumu iniquitatis« – misteriju neenakosti v družbi, ga zato ni treba »satanizirati« in izvajati socialističnih revolucij, saj so veliki podjetniki v preteklosti vse pustili naslednikom, preden so se dokončno poslovili. Socializem nas je poskušal prepričati, kako so podjetniki v preteklosti bili slabi ljudje in sovražniki ljudstva, vendar so zagovorniki socializma storili vse, da so prisilno odstranili lastnike in ustvarjalce podjetniških podjemov ter se polastili njihovih podjetniških stvaritev.

#podjetništvo

8. november 2022

Sodobni podjetniški izobraženec naj bi bistveno bolj, kot se pričakuje od povprečnega človeka, podprl vsestranski osebni in poklicni razvoj drugih in zapuščal vidne sledi smisla življenja v svojem okolju, ki je v iskanju možnosti osrečevati druge in prispevati h kvaliteti življenja v družbi.

S svojim poklicnim delom naj bi prispeval k zadovoljevanju odnosnih potreb ljudi do soljudi in s tem naj bi odstopal od Freudove teorije o prevladujočih nagonskih potrebah človeka.

Človek kot podjetniški strokovnjak mora biti pri svojem delu filobatski (ravnodušen do dejanj drugih ljudi), kot človek pa mora biti oknofilski ( oklepati se drugih).

#podjetništvo