26. junij 2022

Danes me je že zgodaj zjutraj vprašal moj znanec: »Če je predsednik države prisiljen nastopati na družbenem omrežju »iz eksistenčne nuje«, ker ne more priti do državljanov preko klasičnih medijev, kaj naj potem storimo tisti, ki smo vrženi na obrobje družbe in nimamo drugih možnosti opozarjati družbeno okolje, da še živimo?«

S tem vprašanjem je znanec, ne samo mene, temveč vse tiste, ki smo aktivni na družbenem omrežju, spravil v zadrego, ali mi le nismo odveč na omenjenem omrežju.

#družbeno omrežje

25. junij 2022

Moj znanec se ne pogovarja rad o vsakodnevnih plehkih medijskih novicah, ki jih opredeljuje kot čenče. Ne da bi ga vprašal, o čem bi se rad pogovarjal, je kot brzostrelka začel naštevati vprašanja, o katerih se nihče noče pogovarjati.

Po njegovem mnenju je večina problemov v naši družbi kulturološke narave in so posledica 70-letnega prejšnjega sistema, ki nam je pustil strah pred bodočnostjo in navado, da sprejemamo vsebinske družbene spremembe s figo v žepu in le na pol, brez korajže da spremenimo sebe in odnose med nami. Nimamo ekonomske svobode tako kot v drugih razvitejših družbah. V primerjavi z drugimi državami smo po indeksu omenjenih ekonomskih svobod med zadnjimi. Oblasti nam, kot sipe, puščajo svoje črnilo, da bi prikrile hude napake v preteklosti. Bodočnost je na obzorju, vendar ne bo enaka za vse. Elite bodo po njegovem spet na boljšem. Geniji se rodijo v odročnih krajih daleč od metropole, vendar jih nihče ne bo opazil zaradi kratkovidnosti tistih, ki odločajo o bodočnosti. Ljudem je bilo povedano, da niso pametni in da morajo biti poslušni in zaupati vodilnim, ki so prepričani, da so umni že zaradi zasedbe visokih funkcij v družbi po strankarski pripadnosti. Namesto da mi upravljamo z družbenimi tokovi, oni upravljajo z nami. Obrobne skupine v družbi imajo veliko prepoznavnost in iz zakulisja usmerjajo družbo v sfere njihovih parcialnih interesov. Ker ni skupinske odličnosti v družbi, ni mogoče pričakovati odličnosti od posameznika, glede na to, da je lažje biti povprečen kot odličen. V skupinski odličnosti je težko biti poprečen. Življenje nudi stotine različnih načinov, vendar se zdi, da večinoma želimo le mirno živeti, brez napora, in predvsem uživati življenje. Omejitev za učenje, ki so bile v preteklosti glavna ovira za učlovečenja človeka, ni več, vendar pa ni notranjih želja po učenju.

Ob spremembah oblasti se zdi, kot da živimo v revolucijah, čeprav je znano, da se v revolucijah ne razmišlja, kako se bo gradilo v bodočnosti, temveč kako se lahko ruši obstoječe v sedanjosti. Ve se, da so revolucionarji vsi zaljubljeni v revolucijo in pozabljajo, da po njej prihaja obvezno čas odljubljanja in žrtvovanja lastnih otrok revolucije, da ne govorimo posebej o težavah malega človeka, ki mora ob tem živeti.

Ko pa je moj znanec začel govoriti o aktualnih vprašanjih vojne v Evropi, o galopirajoči inflaciji, odhodu mladih v druge države, o težkem življenju starejših, podražitvah energentov in o drugem, sem mu predlagal, da je čas za podaljšano večdnevno pavzo …

#družba, #bodočnost

25. junij 2022

Kadar se zahvalim drugemu za meni opravljeno uslugo, praviloma dobim vljuden odgovor: “Ni za kaj.”

Moj znanec meni, da se s tem razvrednoti vrednost opravljene usluge. Po njegovem mnenju bi tak odgovor lahko dal le tisti, ki ni opravil nobene koristne usluge, kot na primer politik, ki pa tega ne bo nikoli storil, ker svoje usluge bistveno višje vrednoti, kot so dejansko vredne.

#zahvala, #usluga

21. junij 2022

Slovenski zakonodajalec zna biti tudi iznajdljiv pri izigravanju svojih državljanov. Sprejema zakone zaradi opravičila za storjeno napako, s figo v žepu, saj na videz priznava več deset tisočim oškodovanih pravico do odškodnine, vendar pod pogojem, ki ga nihče, prav nihče, ne more izpolniti.

Za kaj gre?

V letu 1999 je Državni zbor RS sprejel po hitrem postopku in z zavajanjem poslancev Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), na podlagi katerega je bilo, brez likvidacijskega postopka, administrativno izbrisanih okoli 20 tisoč gospodarskih družb, katerih dolgovi so bili ex lege preneseni na ustanovitelje. Takšne ureditve ne pozna nobena država. (Podrobneje o napakah sprejetja omenjenega zakona preberite v monografiji: Šime Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.)

Po 22-letnih prizadevanjih oškodovanih je Državni zbor 30. 11. 2021 sprejel Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), na podlagi katerega je država priznala pravico oškodovancem do delne odškodnine za plačila, ki so jih družbeniki oziroma delničarji opravili za izbrisane družbe.

Predlog zakona, ki ga je vložil Državni svet, je bil jasen; pravico do delne odškodnine imajo vsi, ki so dejansko opravili plačila dolgov družbe na podlagi ZFPPod.

V postopku sprejemanja zakona so poslanci z amandmajem spremenili predlog zakona in plačilo odškodnine pogojevali s tem, da mora upravičenec izkazati:

– »da je družba v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali

– da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika«. (prvi odstavek 5. člena ZOKIPOSR).

Tako oblikovan pogoj je ne samo nerazumljiv, temveč tudi nesorazmeren, saj ga sploh ni moč izkazati, glede na to, da je družba prav zaradi tega bila izbrisana. Državno odvetništvo, ki je po zakonu pristojno za ugotavljanje obstoja omenjenega pogoja, je doslej zavrnilo vse zahtevke z obrazložitvijo, da upravičenec ni izkazal, da je pred dvajsetimi leti izvedel »v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti«.

Po naravi stvari bi to bil primer, če bi družbenik v tistem času bil bolan ali pa bi nastopilo dejstvo višje sile in to samo v primeru, da ni imel odvetnika, kot to izhaja iz obrazložitve amandmaja k 5. členu omenjena zakona. Državno odvetništvo v zavrnitvi zahtevkov praktično citira omenjene določbe zakona brez kakršnihkoli pojasnil, kako naj bi upravičenec dokazal izpolnitev tega pogoja.

Da je slovenski zakonodajalec izjemno kreativen v izumljanju izvirnih pravnih rešitev, ki niso poznane v pravu sodobnih držav, nam je dobro znano, saj vemo za izbrisane fizične osebe, izbrisane imetnike hranilnih vlog, izbrisane delničarje bank, izbrisane pravne osebe idr.

To, da bi zakonodajalec sprejel zakon o odpravi krivic, storjenih več deset tisočim državljanom, in priznal pravico do odškodnine, vendar pa izplačilo pogojeval s pogojem, ki ga prav nihče ne more izpolniti (sic?!), je višek »prefinjene iznajdljivosti«, ki se meri s preprostim cinizmom, kakršnega ne bi pričakoval od zakonodajalca, ki bi naj deloval v dobro ljudstva.

#zakonodaja, #državni zbor, #odprava krivic, #odvetništvo, #izbrisane družbe

19. junij 2022

V akademskih krogih je znan neznosen stanovski pritisk konkurenčnosti, ki je zlasti prisoten na področju družboslovnih ved, pri katerih ni jasnih kriterijev, kdo je boljši oziroma sposobnejši in vreden napredovanja v razne strokovne oziroma akademske nazive. Konkurenčnost poznamo tudi na drugih področjih in je vzrok za nenehno hiperaktivnost v poklicu ter primerjanje z drugimi. Praviloma se pri tem precenjujejo lastne sposobnosti in podcenjujejo zmožnosti drugih. Poseben problem je pri akademskih naslovih, ki jih pogosto mnogi ne dosegajo, ker se ukvarjajo z različnimi posli, pri katerih uspešnost nima velikega pomena. Če so posamezniki še medijsko aktivni, jim to sicer dviguje ugled v okolju, vendar jim hkrati pogosto bolj škodi kot koristi v akademskem okolju. Medijska izpostavljenost ima vedno za posledico različne poglede na osebnost, zlasti če je napredovanje odvisno od stanovskih kolegov. Zlasti pa je za napredovanje sporno stanovsko posnemanje in vstopanje v znanstvene ali raziskovalne “vrtičke” že uveljavljenih kolegov, ki imajo VIP odnose s politiko. Najbolj sporno je napredovanje po kriterijih, ki se točkujejo ne upoštevajoč osebnih lastnosti, kot so racionalnost, kreativnost razmišljanja, samostojnost in drugih. Človek je zapleten in je bolj kompleksno bitje kot matematične operacije s številom točk. Za stanovske odnose pa so najbolj pogubne osebne razprtije, ki se na zunaj izpostavljajo kot strokovna razhajanja, v osnovi pa so v ozadju osebnostni spori.

Nisem poklican, da svetujem v teh vprašanjih, ker preprosto ne znam živeti v nenehnem pritisku okolja. Prav tako ne vem, kam gremo in kako naj živimo življenje, ki je več vredno kot poklicni ali katerikoli drugi uspehi. Ob tem pa je znano, da je težko ugotavljati meje lastnih sposobnosti in zmožnosti, še težje pa je to ugotavljati pri drugem.

#konkurenca, #meje lastnih sposobnosti, #človek

17. junij 2022

Nekoč sem študentom pojasnjeval pomen klavzul coll opcije (ang. call option) in put opcije (ang. put option) pri urejanju korporacijskih razmerij med delničarji. Razliko je enostavno pojasniti: pri coll opciji ima pogodbena stranka pravico, vendar pa ne tudi obveznosti, od drugega kupiti njegove delnice; in pri put opciji ima imetnik delnic pravico, ne pa tudi obveznosti, prodati svoje delnice drugemu. Pri obeh vrstah opcij je cena vedno vnaprej dogovorjena in se ne spreminja zaradi okoliščin na trgu.

Presenetila me je ena od študentk z izjavo, da nima delnic ali drugih vrednostnih papirjev, vendar bi rada uporabila omenjeni opciji v predporočni pogodbi, katero ima namen skleniti s tedanjim fantom. Na njeno vprašanje, katera metoda je zanjo primernejša pri pogodbenem urejanju izmenjave drugih medsebojnih dobrin z bodočim možem, nisem znal odgovoriti.

To ni bilo prvič, pa tudi ne zadnjič, da me je vprašanje spravilo v zadrego, saj nisem poznal odgovora na tako preprosto življenjsko vprašanje, ker pravo (berite: volja izbrancev ljudstva) ureja le za življenje manj pomembna vprašanja.

#študenti, #profesor, #pravo

17. junij 2022

V času žolčnih razprav o nujnosti oziroma primernosti cepljenja proti koroni so me študenti vprašali, kdo ima prav: zagovorniki ali nasprotniki cepljenja. Odgovoril sem jim, da imajo prav oboji. Ob tem sem jim poskušal pojasniti, zakaj imajo oboji prav.

Znano je, da je človek kot posameznik edinstven. Enako tudi skupina enako mislečih. Edinstvenost se po naravi stvari ugotavlja na podlagi primerjave z drugimi. Bistvo edinstvenosti je oblikovanje identičnega stališča o določenem vprašanju na temelju lastnih predstav posameznika ali skupine, ki so posledica enakega ali vsaj podobnega pridobljenega znanja, izkušenj in logičnega razmišljanja. Pri tem jih, zlasti v skupini, brezpogojno povezuje medsebojna podpora, včasih pa tudi sovražen odnos do nasprotno mislečih. Problem nastaja, če posameznik ali skupina nima razumevanja za sprejemanje drugačnosti pri drugih in nima strpnosti, da velikodušno tolerira drugače misleče, kar pa je pogosto znak arogance.

Skratka: srečanje človeka z drugimi je praviloma vedno enostransko. Za vsakega izmed nas je nepristranskost hudičevo težka, ker se instinktivno približamo drugemu z našimi vnaprej oblikovanimi perspektivami in razlagalnimi vzorci.

Tako na primer, kar se nam zdi povsem logično, ne pomeni, da je logično tudi za drugega. Za nas je logično tisto, kar »paše« v naš svet, kar se nam zdi normalno in jasno. S tem dokazujemo, kako smo ujeti v lastno percepcijo in posledično poskušamo ignorirati logiko in oceno drugih.

Nesporno je dejstvo, da se vsak po lastnem dojemanju obnaša razumno, dosledno in logično. Zato je z vnaprej določenim pogledom težko primerno dojeti drugega.

Zavedati se moramo, da si resnice nismo zakupili in da moramo sprejeti tudi drugačna stališča, če želimo, da bi skupno življenje v naši globalni vasi bilo znosno in bi nas osrečevalo. Izstopiti moramo iz omejenosti lastnega sveta, da bi lahko resnično odkrivali pestrost medsebojnega življenja.

V zmoti smo, če menimo, da smo sposobnejši logično razmišljati kot drugi.

Torej, nasprotniki cepljenja imajo svoj prav enako kot zagovorniki, ker so oboji ujetniki svojih predstav o Neznanem …

Sicer pa to velja za življenje nasploh, ki je največja neznanka, s katero se človek srečuje

#korona, #cepljenje, #edinstvenost, #logičnost, #nelogičnost

15. junij 2022

Naše življenje lahko razdelimo na tri področja glede na potek življenja in lastnega vpliva na njegovo oblikovanje.

Primarno je lastno telesno življenje, katerega obvladujejo pretežno naravni zakoni in na katerega človek nima veliko vpliva (rojstvo, otroštvo, mladost, starost, zdravje, hrana, spanje in pod.). V ospredju je skrb za zdravje, na katerega ima človek s svojo voljo sicer vpliv, vendar ta vpliv ni v prioritetnem fokusu.

Drugo obdobje in področje je ti. obdobje aktivnega življenja, ki ga opredeljujemo kot življenje v povezavi z drugimi, na katerega imamo odločujoč vpliv s svojo voljo in z razumom (izobraževanje, poklic, partnerstvo, poroka, družbeno okolje in zlasti reševanje problemov drugih). Tukaj se srečujemo s temeljno napako, da smo prepričani, da lahko razmišljamo namesto drugih.

Tretje obdobje in področje je lastno notranje duhovno življenje, ki je odvisno izključno od človeka samega (zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo z življenjem, optimizem ali pesimizem, moralnost ali nemoralnost oziroma amoralnost, kulturnost ali nekulturnost, religioznost ali nereligioznost, obsedenost ali indiferentnost do ideologije, politike ipd.).

Gledano z vidika življenjske sreče je verjetno najbolj pomembno tretje področje, katerega se zavedamo šele v starosti in na katerega imamo lahko največ vpliva, vendar pa smo nanj najmanj pozorni in vanj tudi ne vlagamo veliko energije in časa.

#življenje, #sreča, #duhovno življenje

10. junij 2022

Dr. Zoran Radović je moj dugogodišnji prijatelj, suradnik i član savjeta IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo.Proteklih godina živio je u Mariboru. Bio je jedan od najvećih poznavalaca transportnog, kreditnog i pomorskog osiguranja na teritoriji bivše Jugoslavije. Rođen je u Beogradu gdje je i diplomirao. Doktorirao na Pravnom fakultetu u Zagrebu. Stručno se usavršavao u oblasti osiguranja na University College of London.

U dugogodišnjoj karijeri bavio se teorijom i osiguravajućom praksom. Veliki dio svog profesionalnog rada proveo je istraživanjima iz oblasti osiguranja u Institutu za uporedno pravo u Beogradu i u brojnim uglednim institucijama poput Thomas R. Miller (P&I), London, The North of England (P&I), New Castle, The Salvage Association (spasavanje na moru), London, Lloyd’s London, Institute of Advanced Legal Studies, London, Chartered Insurance Institute, London i dr.

Doprinos dr Zorana Radovića razvoju osiguranja van granica bivše Jugoslavije bio je zapažen i na međunarodnim konferencijama u organizaciji Međunarodne asocijacije za pravo osiguranja (AIDA) u Londonu, Parizu i Lozani..

Svoja ogromna teoretična znanja i praktična iskustva prenosio je mlađim naraštajima svojim predavanjem na mnogim fakultetima među ostalim i na Pravnom fakultetu u Mariboru.

Dr. Zoran Radović autor je više naučnih monografija i rasprava iz oblasti osiguranja.

Bio je i urednik časopisa Tokovi osiguranja („Dunav osiguranje“, Beograd) od 2003. do kraja 2015. godine i znao je okupljati podsticati autore iz raznih država da razmjene iskustva o gorućim temama osiguravajuće prakse.

Dragi Zorane hvala za Tvoj rad na doprinosu razvoju prava osiguranja i na plodnoj suradnji u IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru.

Počivao u miru.

Supruzi, poštovanoj gospođi Mariji i prijateljima izražavam iskrenu sućut

#spomin, #slovo

8. junij 2022

Kaj je starost, kdaj, kje in kako se pojavi? Vprašanje za milijon dolarjev!

Srečanje s starostjo je presenečenje, da še nismo umrli, čeprav ni več tistega, kar nam je predstavljalo bistvo in smisel življenja. Pesnik je to lepo povedal: »Imel sem dve trajni ljubezni in bil sem prepričan, da se bosta končali le s smrtjo. Končali sta se, jaz pa nisem mrtev?« (Hermann Hesse)

Potek staranja je podoben lupljenju čebule, ko odstranjujemo rezino za rezino in nam na koncu nič ne ostane v rokah.

Zavračamo tisto, v kar smo vložili toliko skrbi, truda in energije, misleč, da nas bo do smrti osrečevalo.

V odnosu do širšega okolja starejše moti marsikaj, a nimamo komu tega povedati, razen prijateljem na družbenem omrežju …

#starost