8.april 2021

Starejši zavestno porabimo veliko denarja in časa, da bi ostali zdravi. Mladi pa verjetno ne porabijo nič manj, da bi nezavedno postali bolni.

#starejši, #mladi, #zdravje

7. april 2021

Noben politični funkcionar se ne sme šteti za tako pomembnega, da se ga ne bi smelo odpoklicati, vendar pa ni vsak funkcionar toliko nepomemben, da bi se ga lahko hitro odpoklicalo sredi krize.

#politik, #odstavitev

4. april 2021

Pisane objave na družbenih omrežjih nam omogočajo distanco in osebno refleksijo do določenega dogodka ali do trpljenja drugega, ne pa tudi objektivnosti.

Nasprotno nam televizija s prividno objektivnostjo hvali sebe in obsoja druge, s čimer prispeva k temu, da trpljenja drugih niso naš problem.

Po naravi stvari in z vidika humane ljudskosti morajo biti tragedije drugih tudi naš problem.

Dragi prijatelji/ce na fb, želim Vam lepe velikonočne praznike z razmišljanjem o tistih, ki trpijo zaradi revščine, bolezni, omejenosti svobode, strahu, negotovosti, nezaposlenosti, medsebojnih nesporazumov in vsega drugega. Radost Velike noči je mogoče dojeti le z razmišljanjem o trpljenju drugih in našim sočutjem v luči pomena smrti.

#radost, #velika noč

2.april 2021

Ena od večjih napak na področju pravne stroke je, da nismo usposobljeni za oblikovanje strategije, kako s pravom in s pravičnostjo vplivati na odnose med ljudmi, brez prisile in strahu pred kaznovanjem. Znano je, da s prisilo in ustrahovanjem ni mogoče doseči, da bi človek bil dober in pravičen. Kvečjemu je mogoče doseči, da ni nevaren za druge. S pravom ni mogoče pomagati ljudem, da dosežejo tisto, kar pričakujejo od življenja. Pravo naj bi bilo najbolj prisotno v pravosodju pri iskanju pravice, vendar so ljudje vedno znova in znova razočarani, da v sodnih palačah pravica in resnica ne stanujeta.

Pravniki pozabljamo, da se večina ljudi, ki se znajdejo med sodnimi kamni, sprašuje, kako so se sploh znašli na sodišču in kako se naj pomirijo s tem, da sta pravo, ki ga poznajo pravniki, in pravičnost, ki je prirojena človeku, tako daleč narazen.

#pravo, #pravičnost

1. april 2021

Pred 32. leti, na današnji dan 1. 4. 1989, je bila v Ljubljani registrirana prva kapitalska družba d. o. o »Interconsulting, podjetje za gospodarsko svetovanje, Ljubljana«. To je bila prva tovrstna družba tudi v bivši Jugoslaviji. Ustanovitev je omogočil jugoslovanski zvezni Zakon o podjetjih, po več desetletjih socializma, in je dokončno izpodrinil sistem, zasnovan na družbeni lastnini.

Ustanovitelji mag. Janko Arah iz Slovenj Gradca, dr. Roland Grilc iz Celovca v Avstriji, dr. Šime Ivanjko iz Maribora, Goran Kanalec iz Ljubljane in mag. Miroslav Odar iz Radovljice smo sklenili pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo.

Predmet poslovanja družbe je obsegal naslednje dejavnosti: ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, predvsem gospodarsko in pravno svetovanje, organiziranje seminarjev ter posvetov in založniško dejavnost, storitve raziskovanja, zavarovalnih posrednikov in agentov, marketing, ekonomsko propagando in reklamo ter posredovanje transportnih storitev.

01.04.1989 – Družba je s sklepom Srg 357/89 vpisana v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, v vložek številka 1/2058/00.

To so bili prevratni časi, polni optimizma in želje po hitrih spremembah. Bil je presenečenje za takratno oblast, saj je to pomenilo revolucijo v takratnem razmišljanju. Dokaz za to je bil izstop ustanovitelja odvetnika, kateremu je Odvetniška zbornica zagrozila z odvzemom odvetniške licence, če ne bo takoj izstopil iz družbe. Enako je moral izstopiti tudi ustanovitelj, ki je bil uslužbenec enega od ministrstev. Pogodba o ustanovitvi te družbe je bila v začetku obrazec, ki ga je priporočala Gospodarska zbornica Jugoslavije.

Ideja, da bi član Zveze komunistov bil ustanovitelj kapitalske družbe, je bila nesprejemljiva. V osnovi smo omenjeno družbo ustanovili bolj zaradi »heca«, da bi sprovocirali tedanjo oblast.

Tedaj nismo vedeli, kaj je kapitalizem v praksi, saj je ta beseda bila osovražena. Govorilo se je le o tržnem gospodarstvu.

Kapitalizem je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu. Začel se je proces izginjanja družbene lastnine. Pojem družbene lastnine je bilo nemogoče pozitivno definirati (kaj to sploh je) in smo ga opisovali le negativno (kaj to ni). Spomnim se težav, kako pojasniti študentom družbeno lastnino. Pojasnjeval sem jo s primerom odnosa do zraka: vsak ima pravico koristiti zrak za svoje potrebe, ne sme ga pa posvojiti, razen kolikor potrebuje za fizično življenje. V praksi pa se je to pojmovalo kot lastnina »vseh in nikogar«, kar je nesmiselno.

Danes je v Sloveniji več sto tisoč kapitalskih družb. Bistvo teh družb (d. d. in d. o. o.) je, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti družbe in je premoženje v družbi osamosvojeno v novi pravni subjekt. V devetdesetih letih so posamezniki ustanavljali številne družbe v navdušenju, da lahko sami vplivajo na svojo bodočnost. Točno deset let pozneje, 1999, je slovenska oblast, kot mraz spomladno cvetje, uničila deset tisoče ustanoviteljev z zaplembo osebnega premoženja, češ da so se posamezniki upali začeti igrati se podjetništva. Še danes, na vprašanje, zakaj tako visoka kazen za poskus vstopa v podjetništvo, nihče ne želi odgovoriti. Takšne kazni ne pozna nobena država na svetu. Le Državni svet, v katerem so v večjem delu predstavniki podjetništva, se po dvajsetih letih zaveda potrebe po odpravi krivic, storjenih družinskim podjetjem s spornim zakonom o finančnem poslovanju.

#pravo, #d.o.o.

30. marec 2021

Mediji in družbeno okolje nas posiljujejo z informacijami vseh vrst in nas prepričujejo, da je informiranost nujna za življenje. Če je to res, zakaj tudi dobro informirani umirajo?

#mediji, #informacije, #družbeno okolje

29. marec 2021

Iz grške mitologije vemo, da je Erida, boginja prepira in nesloge, ker ni bila povabljena na neko poroko, vrgla med boginje zlato jabolko z napisom: “Za najlepšo”. Jabolko spora, katera je najlepša, je pozneje tudi pripeljalo do Trojanske vojne.

Ko danes spremljamo naše politike, kako se prepirajo med seboj, se nam zdi, da je boginja Erida vrgla med njih zlato jabolko z napisom “Za najpametnejšega”.

Ker se ne morejo zediniti, kdo je najpametnejši, bo o tem odločal tretji, kot je odločil Paris v grški mitologiji in izbral Afrodito, ki mu je obljubila, da se bo poročil z najlepšo žensko na svetu (v našem primeru: oblast).

#jabolko spora, #politika

28. marec 2021

Vsi nehote delamo napake, pri tem pa različno reagiramo. Nekateri se jezimo nase in se obsojamo, drugi poskušamo to napako opravičiti pred seboj. Na primer: pri kosilu smo se popackali in imamo dve možnosti odziva, da obsojamo sebe, kako smo nepazljivi, nespretni pri jedi, ali pa preprosto poskušamo to pred seboj sprejeti kot dejstvo, ki se pač ljudem dogaja. V prvem primeru bomo v sebi ustvarili negativno energijo, ki jo čutimo kot izrečeno kazen samemu sebi, zlasti če se v tem smislu s svojimi pripombami pridružijo še drugi. V drugem primeru, ko smo dogodek sprejeli brez obsojanja samega sebe, smo delovali pozitivno v svoji zavesti. Če bi se to zgodilo drugi osebi za mizo, zagotovo tega ne bi obsojali, nasprotno, zadrego druge osebe bi opravičiti tudi s šaljivo opombo.

Pri tem pa se zastavlja vprašanje, zakaj smo tako nagnjeni h kaznovanju in obremenjevanju samega sebe? Zakaj se obnašamo do sebe bolj negativno kot do drugih in zakaj se sami ne moremo distancirati do sebe kot do drugih?

To dokazuje, da se o tem, kako se počutimo (pozitivno ali negativno), odločamo sami, ne pa drugi.

#napake, #obsojanje

28. marec 2021

V krogih sodobnih pravnikov je dokaj prisotna nezainteresiranost za kulturo. To je posledica zadržanosti do kulturnih dogodkov v času študija in njihove velike angažiranosti v zvezi s spremljanjem neverjetne produkcije zakonodajalca pri spremembah in dopolnitvah zakonskih in drugih predpisov. Določeno stopnjo kulture pridobijo z izkušnjami pri poklicnem delu. To pa ni dovolj za osebno rast in pokončnost, ki se pričakuje od nosilca pravniškega poklica v sodobni družbi. Pravniško delo je po naravi stvari predmet družbene in osebne kulture.

#pravniki, #kultura

26. marec 2021

Nemški pesnik in pisatelj Goethe (18. – 19. st.) je v razgovoru s prijateljem Eckermannom povedal misel, za katero je verjetno takrat domneval, da je resnična: “Če se želi poet (umetnik) ukvarjati s politiko, mora biti poslušen vodji stranke, in če je poslušen, je za umetnost izgubljen.”

Danes to ne velja samo za umetnike, temveč praviloma tudi za pravnike, kot umetnike na področju uveljavljanja načela pravičnosti in poštenosti v odnosih med ljudmi.

Splošno znano je, da med vodilnimi političnimi osebki ni umetnikov, glede njihovih pogledov na pravičnost in poštenost pa ne moremo presojati, ker so le genialci medsebojnega obtoževanja in diskreditiranja v borbi za oblast.

#umetnost, #politika