Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.
© 2026- Šime Ivanjko.Vse pravice pridržane.
Kontakt: sime.ivanjko@um.si
7. september 2024
Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti predlaga Vladi Republike Slovenije, da kandidira za evropsko komisarko kandidatko prof. dr. Verico Trstenjak, mednarodno pravnico, ki je v obdobju 2006 in 2012 bila generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, med letoma 2004 in 2006 pa sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije.
Prof.dr. Šime Ivanjko, zastopnik Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti!
pravo#
11. september 2024
Včeraj, 10. september, je bil svetovni dan preprečevanja samomora (World Suicide Prevention Day), posvečen preventivi samomorov. Ta dan je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) prvič obeležila leta 2003, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Namen tega dneva je ozaveščanje o pomembnosti preprečevanja samomorov, zmanjšanje stigme, ki je povezana z duševnimi boleznimi, in spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri prizadevanjih za zmanjšanje števila samomorov po vsem svetu. V osnovi se želi z omenjenim dnevom spodbuditi ljudi k odprti komunikaciji o duševnem zdravju in iskanju pomoči v stiskah posameznika, na katere je družbeno okolje nepozorno. V neki včerajšnji TV oddaji je bilo govora, kako smo zaprta družba in kako se namesto medsebojnega dogovarjanja »pogovarjamo z mobiteli«.
Kadar berem, ali je govora o samomoru, se vedno spomnim študentke, ki me je pred leti prosila, da ji dovolim izdelavo diplomske naloge o posledicah samomora na pravice zavarovalne pogodbe, ki je drugačna kot v drugih državah. Pravni vidiki tega vprašanja niso zapleteni. Ko sem se pogovarjal s študentko, zakaj želi obravnavati ta problem, se mi je izpovedala, da je močno prizadeta z dedkovim samomorom, ko je bila še otrok. Ta dogodek jo je močno obremenjeval in bi si želela osebno pomagati, če bi se s tem družbenim fenomenom začela ukvarjati brez osebne prizadetosti. Če se prav spomnim, je bila takrat stopnja samomorov v naši družbi zelo visoka, med 600 – 700 primerov letno. Danes je stopnja samomorov v naši družbi nekaj manj kot 400 letno. Kljub temu je to število enormno visoko in kot je znano, smo prav v Sloveniji na vrhu lestvice samomorov starejših oseb v EU. To, kar nas verjetno vse moti, je pojav velikega števila samomorov pri starejših osebah, to je v najbolj ranljivih strukturah naše družbe.
Slovenija ima eno najvišjih stopenj samomorov med starejšimi v Evropi, pri čemer so starejši ljudje (zlasti moški) izjemno ogroženi. Samomori med starejšimi predstavljajo velik družbeni izziv, ne samo na področju javnega zdravja temveč predvsem za neugoden občutek življenjskega sobivanja v družbi.
Dejavniki, ki prispevajo k visoki stopnji samomorov med starejšimi v Sloveniji, so zlasti osamljenost in socialna izolacija, s katerimi se starejši ljudje pogosto soočajo, kot pomanjkanjem socialnih stikov, zlasti na podeželju, kjer se ljudje lahko počutijo odmaknjene od družbenega dogajanja. Nesporno je, da so kronične bolezni, fizične omejitve in trajajoče bolečine pogosti dejavniki, ki vodijo v depresijo in občutke brezupa pri starejših, v povezavi s stigmo okoli iskanja psihološke pomoči. Po vsej verjetnosti tudi gmotne težave, zlasti nizke pokojnine in finančna negotovost, pripeljejo do občutkov nemoči in obupa in prispevajo k neizražanju čustvene stiske, zlasti med starejšimi generacijami. (V okviru mojega osebnega 25-letnega prizadevanja za odpravo posledic sprejetja /z zavajanjem poslancev/ Zakona o finančnem poslovanju podjetij leta 1999, s katerim je več deset tisoč slovenskih občanov izgubilo premoženje po sili zakona, na način, ki ga ne pozna nobena druga država, sem seznanjam z 12 primeri samomorov zaradi izgube zlasti družinskega premoženja. Več o tem v moji knjigi z naslovom: Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center, Maribor, 2021).
Čeprav naša družba še vedno nosi visoko breme glede samomorov pri starejših, se s pomočjo nacionalnih strategij in programov ozaveščanja, zmanjšanja stigmatizacije duševnih bolezni in s spodbujanjem iskanja strokovne pomoči, število samomorov počasi zmanjšuje. Več različnih organizacij nudi svetovalne linije in programe za duševno zdravje, kot je telefon za pomoč v stiski in programi psihološke podpore. Posebno pozitivno vlogo, namenjeno starejšim, ki so ogroženi zaradi socialne izključenosti, osamljenosti in zdravstvenih težav, opravlja Projekt MoST (Mobilna strokovna skupina).
Pri preprečevanju razmišljanj o samomoru pri starejših osebah je pomembno, da se osredotočimo na skrb za svoje duševno in čustveno zdravje, pa tudi na tiste, s katerimi živimo v družinski ali drugi skupnosti. Ohranjanje rednih stikov z družino, prijatelji ali sosedi je ključnega pomena. Nepogrešljiva je redna telesna dejavnost, tudi če gre samo za hojo. Poiskati je treba smisel v življenju s sodelovanjem pri dejavnostih, ki posameznika veselijo ali mu dajejo občutek smisla, na primer prostovoljstvo, učenje novih veščin ali skrb za hišne ljubljenčke idr. O težavah se je treba pogovarjati s prijatelji, družinskimi člani ali s svetovalcem. V skupnostih, v katerih živimo, je treba prepoznati opozorilne znake, kot so izolacija, ko se posameznik začne odmikati od družine, prijateljev in socialnih dejavnosti, opušča aktivnosti, v katerih je prej užival, ali ko zaznamo zanemarjenje osebne nege, pogovore o smrti, umiranju, ali o svoji nekoristnosti v svetu. Pravnikom je znan pojav nenadne skrbi za oporoko, razdelitev premoženja ali pisanje poslovilnih pisem. Pogosto izražanje občutkov brezizhodnosti ali obupa nad življenjem, pogosto omenjanje želje po smrti.
Skratka, ljudje nismo odgovorni samo zase, temveč tudi za druge okoli nas, še posebej ko opazimo, da so v težavah. Skupnost in solidarnost sta ključna elementa človeške izkušnje v sobivanju z drugimi. Dolžni smo ustvarjati sočuten svet, katerega osnova je pozornost za druge v težavah …
G. Šime zelo lepo napisano in lepe želje, samo to je za druge prebivalce ne za ljudi. Pravljica kako bi lahko bilo brez vseh negativnim lastnosti, katere ljudje imamo.
etika#
13. september 2024
Ko se priložnostno srečujem z bivšimi študenti, ki so sedaj na pomembnih pravniških položajih in so v družbi ugledne pravnice in pravniki, je vsebina našega pogovora praviloma povezana z obdobjem študija.
Pred kratkim me je ena od bivših študentk, ki se že odpravlja v pokoj, spomnila, da sem jim kot brucom povedal, da ne smejo biti poslušni in da je bila nad tem presenečena, saj so jim do takrat vedno vsi – od staršev do učiteljev v osnovni in srednji šoli – govorili, da morajo biti poslušni. Spomnim se, da sem to izjavo pogosto uporabljal, da bi študente spodbudil h kritičnemu in samostojnemu razmišljanju, glede na to, da ima ta izjava lahko različen pomen in kontekst. Kritično razmišljanje je pomembno za razvoj intelektualne neodvisnosti in sposobnosti analize, ki sta temelja pravniškega poklicnega dela. Človek načeloma v nobeni situaciji, pravnik pa še toliko bolj, ne sme sprejeti vsega »zdravo za gotovo« in naj ne bi vedno brez premisleka sledil samo ustaljenim normam in standardnim metodam.
Vedno so se od pravnika pričakovale nove rešitve in pristopi k družbenim problemom na nov način. Od pravnika se pričakujejo nove ideje, ki pa niso vedno v skladu s predpisi, so pa v skladu s pravnimi načeli, pravičnostjo, poštenostjo ter etično razsežnostjo, ki pogosto ni zapisana v pravnih predpisih. Žal ti vidiki poklicnega dela niso predmet predavanj na pravnih fakultetah in se jih je mogoče naučiti prav z neposlušnostjo črki zakona ob uporabi samostojnega razmišljanja in aktivno poglobljenega učenja z iskanjem dodatnih virov in z razvojem lastnih mnenj ter prepričanj.
Razumljivo je, da rek »ne bodite poslušni«, ni pomenil ignoriranja pravnih, etičnih standardov ali akademske odgovornosti, temveč je bil spodbuda intelektualni neodvisnosti in ustvarjalnosti, ki nam manjka na vseh področjih, čeprav imamo, po nekaterih kazateljih, najvišji odstotek visoko izobraženih strokovnjakov v Evropi …
Visok odstotek visoko izobraženih in še višji odstotek ljudi slabe samopodobe kaže očitne znake, da kot družba grešimo pri vzgoji in izobraževanju
Ta problem poslušnosti se ne tiče samo pravnikov, ampak bremeni večino Slovencev.
Večina skloní glavo in kima – to pač znajo. Osebno menim, da je ta manjko kritičnega razmišljanja prenesen od staršev na otroke. Starši zaradi prejšnjega političnega sistema niso smeli javno izraziti svojega kritičnega mnenja, zato so se pač naučili, da je najbolje biti ponižen in tiho, v tem duhu pa so vzgojili svoje otroke. Posledice tega čutimo še danes.
Da, imamo najvišji odstotek visoko izobraženih ljudi v Evropi, pa najnižji nivo kritično etičnega ocenjevanja posameznih dogodkov…Zato je kriv predvsem “inrtelektualni del publike” , ki je namesto “neposlušnosti”, gojil ,skozi koristolovje podreditev negativni selekciji..In tako imamo višek negativne selekcije v obstoječei oblasti, pa tudi višek profitantske podrejenesti na vsakem posameznem segmentu družbe….
Razen izjem, sem nad DELOVANJEM prava, pravnikov, sodstva, tožilstva, .., razočaran. Umanjka ravno poštenega, zdravorazumskega, .., pristopa. Priča smo administrativno, birokratskemu delovanju. Zelo neodgovorno pa pogosto interesno, koruptivno, ..
Eden od mojih primerov, ki zadeva vse lastnike nepremičnin NUSZ točkovanje davščine .. https://drive.google.com/drive/folders/10If_1giuAKpyUmWhYkUulBqPz1XvgjqF
Po skoraj dveletnem molku je sodnica, v treh dneh po pozivu za presojo, razpisala glavno obravnavo! Poziv je tu https://drive.google.com/file/d/13qo8Dlm6aTVJu0s1dyjy6JmahW1u8RiO/view?usp=drivesdk
Spostovani g. profesor, vsi se radi vračamo v pogovore in pričakovanja, ki smo jih gojili, ko smo končali gimnazijo in faks, a kaj vse je velikokrat življenje obrnilo, in dobra, delovna vnema, tudi strokovnost velikokrat niso dobila pričakovanega odziva. ” Vas prispevek je kot vedno odličen, hvala vam!
etika#
15. september 2024
Iskrene čestitke kolegici ustanoviteljici Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti prof. dr. Verici Trstenjak, ki je bila imenovana v najvišji kontrolni nadzor pri Evropski centralni banki, Administrative Board of Review.
Upravni odbor za pregled (ABoR Administrative Board of Review) pri Evropski centralni banki v Frankfurtu izvaja notranje upravne preglede nadzorniških odločitev ECB. V pregledih preverja, ali so odločitve skladne s pravili in postopki.
Kot pise na spletni strani ECB, Upravni pregled lahko zahteva katerakoli fizična ali pravna oseba, ki jo neposredno zadeva nadzorniška odločitev ECB.
Upravni pregled se osredotoča na »postopkovno in vsebinsko skladnost« izpodbijane odločitve ECB z uredbo o enotnem mehanizmu nadzora, pri čemer se upošteva diskrecijska pravica ECB.
S praktičnega vidika Upravni odbor za pregled preverja, ali je bil upoštevan predpisani postopek, ali je utemeljitev odločitve ustrezna, ali je odločitev skladna z veljavno zakonodajo, ali je pri ocenjevanju prišlo do očitne napake, ali je odločitev očitno nesorazmerna in ali je ECB zlorabila svoja pooblastila.
Po koncanih postopkih na ECB je za stranke mozna tozba na Splosno sodisce EU oziroma Sodisce EU.
Člani omenjene Akademije kolegici Trstenjak želimo veliko uspeha ori opravljanju njene nove funkcije!
Zastopnik Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti. Prof.dr.Šime Ivanjko
čestitke#
18. september 2024
Prijetno sem presenečen, da je organizator 23. Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo v Ljubljani v dneh 30. september – 2. oktober 2024 v Cankarjevem domu, v okviru izobraževalnega programa uvrstil PREDSTAVITEV moje najnovejše KNJIGE z naslovom SREČANJE S STAROSTJO.
Predstavitev pripravlja Univerza Alma Mater Europaea z moderatorko
zasl. prof. dr. Jana Goriup in prof. dr. Suzano Kraljić
V vabilu je organizator zapisal:
“Knjiga “Srečanje s starostjo” zaslužnega profesorja dr. Šimeta Ivanjka aktualizira dileme staranja in starosti. Vsebino pričujočega dela predstavljajo avtorjevi zbrani občasni zapisi, spodbujeni z različnimi doživetji v starejšem obdobju njegovega življenja, s prebranimi razmišljanji iz posameznih knjig, strokovnih in poljudnih člankov, in iz že porumenelih zapisov za predavanja študentom prava in ekonomije. Umetna inteligenca mu je bila v pomoč pri zbiranju raznih citatov in iskanju stališč o starosti na področjih literarnih del in religioznih knjig. Avtorjeva pronicljiva, mestoma tudi polemična, razmišljanja o staranju in starosti, procesih staranja, zdravja in bolezni v zadnjem obdobju človekovega življenja, a hkrati tudi vsebine in poti aktivnega in produktivnega staranja, obravnava z več vidikov in tako na imanenten način aktualizira vprašanja naraščajočega pomena zavedanja in udejanjanja pomena staranja, starosti in zdravja v postmoderni družbi ter aktivnega, produktivnega, delovnega in zdravega načina življenja in boja zoper bolezen v luči trajnostnega razvoja starejših odraslih. Dogodek bo priložnost za razpravo o izzivih in perspektivah, s katerimi se sooča sodobna družba v kontekstu podaljševanja življenjske dobe in prilagajanja novim tehnološkim trendom.”
Predstavitev bo 2. oktobra 2024 ob 10.40 uri v prostoru M2
Prijazno vabljeni k predstavitvi!
vabilo#
19. september 2024
Pred dnevi sem zaradi aktualnih bolečin dobil od osebnega zdravnika delovni nalog za fizioterapijo številka …
Z nalogom sem se oglasil v eni od slovenskih zdravstvenih ustanov, ki nudijo tovrstne storitve in povprašal na zamegljenem steklenem okencu o možnosti, da bi se naročil za omenjeno zdravstveno storitev. Gospe na okencu sem izročil delovni nalog. Bila je zelo prijazna in mi je povedala, da me bo, glede na oznako «hitro« v nalogu, naročila za februar 2026 …» Točen termin vam sporočimo na vaš naslov po pošti,« mi je lepo pojasnila.
Začela je nekaj vpisovati v računalnik, jaz pa sem dodal, da bi bilo primerno, glede na rok, kdaj lahko pričakujem obvestilo, vpisati tudi naslov, na katerem je mogoče, da bom takrat stanoval, glede na mojo starost. Zdelo se mi je, da je razumela, da bom takrat v domu ostarelih. »Bomo zapisali tudi bodoči naslov,« mi je pojasnila, »morda že veste za nov naslov?» je vprašala.
»Zagotovo bo to na Pobrežju, vendar številke grobnega mesta še ne vem,« sem odgovoril.
Začudeno me je pogledala skozi majhno odprtino na okencu, mi vrnila delovni nalog in naglo, meni se je zdelo da jezno, zaprla okence.
Torej se nisem registriral za storitev v februarju 2026, ne vem pa, ali sem razjezil ali žalil gospo. Če je to sprejela kot mojo nekorektno ravnanje, se ji opravičujem, sicer pa menim, da sem izrazil realno možnost in da v tem ni bilo nikakršne žalitve …
Ker se torej nisem naročil za februar 2026 in sem se isti dan poslužil internetne registracije, sem dobil takoj odgovor, da moram prinesti fizično napotnico in da je prvi možen rok za storitev v marcu 2026. Ob tem pa je bilo dodano obvestilo: »Če so težave intenzivne ali želite specialno fizioterapevtsko obravnavo, je v našem …..tudi možnost nadstandardnih samoplačniških obravnav, za kar trenutno ni čakalne dobe.«
Če ne bi s svojo neprimerno izjavo razjezil gospe na okencu, bi mi verjetno tudi ona posredovala tako osrečujočo in odrešilno informacijo za moje zdravstvene težave …
To je nasa realnost. Kako se je lahko v tako kratkem casu drasticno podlabsalo. Mogoce pa starejse namerni narocajo tako pozno, da bi ze jim poslabsalo in bi jih evtanazirali.
Zdravstveno reformo rabimo, ne višje plače zdravnikov.
Je vse to, tudi sama imam tako zgodbo, direktiva velike Evrope? Mi res lahko kdo pojasni to absurdno stanje. Prispevek v zdravstveno blagajno pa ti sami vzamejo, redno, vsak mesec, brez vprašanja in tvoje privolitve, so jo kar uzakonili, da imajo redne prilive, zdravniki, ki pa že celo leto štrajkajo, pa redne plače in niso zadovoljni s svojimi razredi. A bodo višje plače dale nove zdravnike, ki jih na trgu dela ni. Tako dolgo kot se šolajo na račun davkoplačevalcev, tako dolgo naj bodo obvezani delati v javnem zdravstvu (saj to pa menda že poznamo, štipendist je moral štipendijo ustanovi-podjetju po končanem šolanju “odslužiti” toliko let kot so ga štipendirali.
To je res zelo žalostno, kar se dogaja v našem zdravstvu. Če pa plačaš si pa lahko takoj na vrsti. Moram pa vseeno povedati,da zapis je pa več kot odličen-kot vedno-in sem se od srca nasmejala.
Spoštovani zasl.prof.; v “naši hiši” je fizioterapija ODLIČNA! Predlagam, da pridete h kolegom fizioterapevtom na Univerzi Alma Mater. Ne boste razočaran; ne nad čakalno dobo in ne nad njihovo strokovnostjo!
Dragi pravni kolega Šime, to je žal realnost, tudi sam imam tako izkušnjo, predlagam da kar v samoplačniško fizioterapijo, sicer nekaj stane, ampak se splača, čeprav sva oba ogromno vplačevala od plač vrsto let v OZZ. Dobro da si to izpostavil, saj če bo kdo to čital in prepoznal situacijo, se bo tudi prej začela fizioterapija v okviru ZZZS, morda bi kazalo na OE MB ZZZS, vprašati zakaj tako dalje čakalne vrste. Jest se ne dam in ravno pišem tožbo oziroma upravni spor ker bil z dokončno odločbo centrale ZZZS zavrnjen predlog lečeče zdravnice ki povzema predlog URI Soča, češ da niso vezani na predlog tega Inštituta, torej zakaj sploh ima država takšen Inštitut.
zdravstvo#
20. september 2024
Glede na to, da v starejših obdobjih življenja ni mogoče pričakovati veliko življenjskih dogodkov v bodočnosti, se v tem obdobju ukvarjamo s preteklimi izkušnjami in dogodki, bodisi da so nas osrečevali ali pa tudi obremenjevali.
Znano je, da lahko razmišljanja o preteklem življenju potekajo na panoramski oziroma nepanoramski način.
Panoramsko gledanje lastnega življenja pomeni celostni pogled na življenje kot celoto. Pri tem so v ospredju dogodki oziroma vzorci, ki se ponavljajo skozi čas in na ta način je mogoče prepoznati, kako so se določene situacije, odnosi ali izbire ponavljali in vplivali na naše življenje. Panoramsko gledanje lastnega življenja je tudi priložnost za refleksijo in samospoznavanje in utrjevanje zavesti o naši vrednosti
Za razliko od panoramskega pa se nepanoramsko gledanje na življenje v starosti lahko nanaša na omejen ali ožji pogled na pretekle izkušnje, ki ne vključuje celovitega razumevanja ali refleksije. Pri tem gre za pomanjkanje refleksije, saj si pri tem pogledu za nazaj sploh ne vzamemo časa za razmislek o svojih preteklih izkušnjah, kar lahko vodi v občutek izgube ali neizpolnjenosti. Izstopa osredotočanje na negativne dogodke ali neuspehe, ki nas vodijo do občutkov obupa ali obžalovanja. Pri tem načinu gledanja na preteklost praviloma podcenjujemo pozitivne izkušnje in dosežke, kar vodi do pomanjkanja občutka zadovoljstva in ponosa na preživeto življenje. Posebej pa strokovnjaki opozarjajo na nezmožnost učenja iz preteklih izkušenj, kar omejuje pogled na prihodnost in možnosti sprememb ter nas posledično vodi v osamljenost in distanciranje od drugih. Pri nepanoramskem gledanju se pojavlja občutek praznine in nezadovoljstva in zlasti pomanjkanja življenjskega smisla.
Razmišljanje v starosti, da bi se izognili pesimizmu in ohranili zdrave ambicije, temelji na osredotočenosti na hvaležnost za lepe trenutke in stvari, ki so nas osrečevale. Tudi v starosti je treba sprejeti spremembe in imeti določene cilje. Ohraniti je treba socialne stike z drugimi in se osredotočiti na sedanjost ob zavedanju osebnih omejitev in lastne vrednosti. Družbeno okolje nas starejše sicer ne ceni, vendar starejši ne smemo pristati, da nas družba podcenjuje in prisilno pošilja na obrobje, kot so nekoč postopali z gobavci …
Ne glede na to, kakšno vrednost družba ali okolje dajeta starejšim, je pomembno, da sami cenimo in spoštujemo svoje talente, sposobnosti, znanje, ideje in dosežke ter da nastopamo v družbi bolj samozavestno ter z lastnim zaupanjem in vztrajnostjo opozarjamo na potrebne spremembe v družbi glede položaja starejših…
Tale tvoj citat bom ponovila: “Ohraniti je potrebno socialne stike z drugimi in se osredotočiti na sedanjost ob zavedanju lastnih omejitev in lastne vrednosti.” Dodala bi samo, da se nikoli ne smemo ustaviti, kajti takrat prenehamo z aktivnim življenjem, kar je smisel našega obstoja.
Staranje lahko prinaša neprecenljivo Modrost zaradi številnih izkušenj in prav to ta svet potrebuje, a žal se starejši mnoigokrat ne ceni zaradi nje.
” Ne se ustaviti” pomeni prilagoditi svoje aktivnost svojim realnim življenjskim sposobnostim.
Dr. Šime Ivanjko starost vas ne ovira imate ogromno znanja, ki ga delite mladim, kot tudi starejšim..hvala za vse.
starost#
20. september 2024
Te dni je v slovenskih in tujih medijih veliko govora o domnevnem sodelovanju osebe, ki kandidira na visok položaj v organih Evropske unije, z bivšo jugoslovansko UDBO. Kot je bilo mogoče videti v televizijskem prenosu seje pristojnega odbora Državnega zbora, naj bi bilo ime omenjene osebe na spisku sodelavcev UDBE.
Kot je znano, je na tem seznamu veliko število ljudi in je malo verjetno, da so bili vsi aktivni v ovajanju ljudi. Mnogi pa so se znašli na spisku tudi zaradi svoje naivnosti in manipulacij UDBE.
Osebno sem bil v situaciji, da bi se moje ime lahko znašlo na tem spisku, če ne bi malo iz jeze do mojega »angela varuha« na zadnjem 15. razgovoru zavrnil podpisa na obrazcu v ciklostilu, s katerim naj bi potrdil, da se je delavec UDBE z menoj večkrat pogovarjal in da mu bom posredoval informacije, če bi ugotovil, da kdo s kaznivim dejanjem ogroža državno ureditev. Ne spomnim se točno vsebine zadnjega odstavka omenjenega obrazca, vendar se mi je zdel nedolžen in sprejemljiv za podpis. Jaz sem sicer odklonil podpis, češ da vem, kakšne so moje državljanske dolžnosti in ne želim, da se v dokumentih UDBE najde moj podpis.
To se je dogodilo v »njegovem stanovanju«, za katerega sem že ob vstopu vanj ugotovil, da to ni njegovo stanovanje, še manj da so v njem živeli otroci, čeprav so bili na hodniku otroški copati.
Menim, da so se mnogi znašli na spisku sodelavcev UDBE prav zaradi tovrstnih podpisov podobnih izjav. Ne smemo pozabiti, da smo predavatelji na UNI morali vedno obveščevalnim organom dajati poročila o študijskem potovanju v tujino.
Morda je moj »angel varuh« takrat bil prizadet, da sem mu odklonil podpis, saj je bil kasneje zraven, ko je v Mariboru v Slaviji v okviru preoblikovane UDBE v »novo« SOVO po osamosvojitvi nastal znani elaborat o »delovanju tujega vohuna v Sloveniji«, ki bi naj deloval na uničenju slovenskega gospodarstva, med ostalim tudi s svojim naukom o »programiranem stečaju«. Ta model reševanja zdravih jeder je danes urejen kot izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe.
Omenjeni elaborat je obravnaval na zaprti seji tudi Državni zbor (to sejo je takrat vodil gospod Školč). Šele po sedmih letih vodenja sodnega postopka zoper Republiko Slovenijo se je ugotovilo, da je bil elaborat izmišljen konstrukt, za kar se mi je Republika Slovenija javno opravičila v 4 časopisih in v drugem TV Dnevniku. Predlog Republike Slovenije za plačilo denarne odškodnine, namesto objave, sem zavrnil, ker mi je bilo javno opravičilo pomembnejše zaradi mojih študentov.
Model delovanja UDBE je bil enostaven: UDBA praviloma pripravi konstrukt, da je posameznik nečesa kriv; država ukrepa na različne načine, da posameznika omeji, če ga že ne spravi v zapor; mediji javnosti sporočajo slabe strani posameznika in mu pripišejo še dodatno človeške slabosti ter izrečejo sodbo, ki je za posameznika pogosto hujša, kot če bi jo izrekel sodnik. Ta model je bil uporabljen v mojem primeru tudi po osamosvojitvi Republike Slovenije.
Konstrukt, da kot tuj vohun uničujem slovensko gospodarstvo, si izmislijo in napišejo o tem elaborat tajne službe. Elaborat pošljejo državnim organom, da ukrepajo. V mojem primeru je ukrepanje pomenilo povečan nadzor, omejitev potovanja v tujino in molk države glede predloga, da bi opravljal funkcijo častnega konzula na podlagi predloga predsednika druge države. Molk v tem primeru se šteje, da je predlagana oseba persona non grata oziroma neprimerna. Čeprav so to strogo tajni postopki, tajne službe obvestijo o tem medije, ki to objavljajo kot uvodnik z naglašeno negativno konotacijo, kot je to v uredniškem uvodniku v mariborskem mediju objavil mariborski novinar 22. 1. 1997. Šele po sedemletnem sodnem sporu z državo se ugotovi, da je to bil izmišljen konstrukt tajnih služb.
(Več o mojem srečanju z UDBO in kako sem se slučajno izognil spisku sodelavcev UDBE, lahko najdete v fotokopiji dokumenta o nadzorovanih osebah v dodatku knjige avtorja Omerze: Dosje, v knjigi Kučanov klan (samo prva izdaja), v številnih objavah v Magu (zlasti št. 6/96), v Večeru, sodnem spisu Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P740/2006 in mnogih drugih medijih in dokumentih.
Spoštovani g. profesor, hvaležna za ra zapis, ki upam da ga bodo razumele sedanje in bodoče generacije v luči delovanja takratnih oblasti. Vsecta ceno oblasti.
Zanimivo branje prof. Ivanjko, ta večni boj “malega” človeka z neverjetno silo imenovano država se nam še vedno dogaja v naši novi demokraciji, pa naj gre za etiketiranje izbrisanih oseb, za uničevanje deviznih varčevalcev v HR in BiH, da ne govorimo o nasilno izbrisanih podjetjih kjer je država uničila nepojmljivo število podjetnikov – družbenikov. Vedno se najde nekdo, ki s pozicije moči, s pozicije ljubosumja in drugih človeških negativnih vrlin, da poseže po diskreditaciji posameznika. Zavedam se, da izbris podjetij ni najbolj primerna oblika primerjave z prof. zgodbo, je pa nazoren prikaz, kako se nekaj tako podlega kot izbrisanim podjetnikom lahko zgodi tudi v “Demokraciji”. Se pa me ljudmi še vedno najdejo posamezniki ki niso sposobni oceniti realnosti omenjenih seznamov. Obsijati osebe ki so bile ob osamosvojitvi starso dobrih 24 let da so sodelovali z udbo je res pritlehno, in nakazuje tudi pomankljivo vedenje o delovanju le te – udbe. Prof. Ivanjko lepo opiše, da je imel priložnost podpisati obrazec za pristop za sodelavca, če tega obrazca ni je vse skupaj manipulacija, demagogija, res zgodovina terja zelo natančno obdelava podatkov, preden trdimo, da je nekaj sveto moramo biti res prepričani da smo vse vidike proučili brez kančka dvoma, če pa že na prvo žogo razglasimo da je nekaj sveto, brez da bi pogledali celotno sliko potem je nekaj hudi narobe. Udba – net je že starejša od 30 let, splošno znano je, da so bili spiski večkrat prečiščeni, da so akterji promocije teh arhivov najprej očistili sebe in svoje, je pa še nekaj res ogromno ljudi na teh spiskih niso nikoli dali soglasja za sodelovanje z ZDBO – DV. Menim, da moramo biti pri tem izredno občutljivi, da nekoga ne obsodimo kateri ni imel nobene veze z dv in se posvetimo reševanju izbrisanih podjetij, zakaj je intelektualni (beri provladni lobi z potrditvijo DZ) iz sodnega registra izbrisal več kot 50.000 pravnih oseb,(po raziskavi min. za gospodarstvo iz leta 2007) in poskušamo odpraviti vsaj del neprecenljive škode….
pravo#
20. september 2024
Spoštovane kolegice in cenjeni kolegi !
Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti (v nadaljevanju; Akademija) objavlja na spletni strani Pravne fakultete UNI v Mariboru osnovne informacije o ustanovitvi in registraciji Akademije ter pogoje za včlanitev. Članstvo v Akademiji je omejeno na 50 članov. Član akademije je lahko vsaka oseba, ki ima doktorat na področju pravnih znanosti ali pa znanstveni magisterij.
Akademijo so ustanovili prof. dr. Verica Trstenjak, prof. dr. Matej Avbelj in zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, ki je do konstitutivne skupščine zastopnik Akademije.
Temeljni namen Akademije je medsebojno povezovanje doktorantk in doktorantov ter magistrov znanosti na področju pravnih znanosti ter pomoč njihovi prepoznavnosti in vključevanju v znanstvene raziskovalne strukture na področju pravnih raziskav in oblikovanja skupnih stališč glede odprtih vprašanj njihovega položaja v družbi in pravni stroki.
Vljudno vabljeni v članstvo Akademije!
Dostop do objav: https://pf.um.si/…/zdruzenje-slovenska-akademija…
Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, zastopnik
vabilo#
28. september 2024
Pred dnevi sem na Facebooku opisal dogodek mojega razgovora z medicinsko sestro in ob njeni izjavi, da me vpiše v čakalno vrsto za termin po dveh letih, sem pripomnil, da bom lahko takrat že na pokopališču …
Ker je takoj zaprla okence, sem menil, da je moja pripomba bila neprimerna in sem se v objavi tega dogodka neznani prijazni sestri opravičil. Nekateri so mi sporočili, da opravičilo ni bilo potrebno, ker sem opozoril na dejansko (potencialno) možnost.
Osebno imam in sem imel z opravičili precej opravka (prvič, 7 let sem vodil spor zoper obveščevalno službo RS zaradi izmišljenega konstrukta, ki mi je veliko škodoval, in sem dobil javno opravičilo države; drugič, že 25 let pričakujem opravičilo Ministrstva za finance, ki je po hitrem postopku podtaknilo Državnemu zboru pod imenom mojega osnutka Zakona o finančnem poslovanju podjetij (izdelanega po naročilu Ministrstva za drobno gospodarstvo) bistveno drugo vsebino in s tem oškodovalo več deset tisoč slovenskih občanov.
Razmišljam, čemu opravičilo, če ni iskreno, kar se pogosto dogaja v vsakodnevnem življenju, in kaj sami pričakujemo od opravičila, kaj je pravo opravičilo in ali se preveč oziroma premalo opravičujemo.
Nesporno je, da so opravičila osrednji vidik našega sobivanja. Že v otroštvu starši učijo, da se njihovi otroci opravičijo. Pogosto slišimo starše: »Reci, da ti je žal.”
Zdi se, da je to preprost način, da se vključimo v družbene norme naše družbe, zlasti pri reševanju konfliktov. Brez pristnega razumevanja opravičilo hitro postane prazna fraza.
Iskreno opravičilo je vedno treba ceniti, ker gre pri tem za moralne in družbene vrednote.
A na žalost stvari pogosto delujejo drugače. Mnogi uporabljajo besedo »oprosti« kot mašilo za situacijo, v kateri ne vedo, kaj povedati.
Opravičevanje je pomembno, ko smo nekoga prizadeli ali naredili napako, povzročili neprijetnosti ali kršili dogovor, vendar pretirano opravičevanje lahko zmanjša našo samozavest ali ustvari vtis, da smo preveč negotovi. Pomembno je najti ravnotežje – biti vljuden in spoštljiv, a hkrati samozavesten in odločen zatrjuje avtorica Tara- Luise Vitwer zanimive knjige Sorry, aber… (Blinkist).
Opravičilo je pomembno za obnovo zaupanja, prevzem odgovornosti in izražanje spoštovanja do drugega. Iskreno opravičilo lahko razbremeni napetost, prepreči nadaljnje konflikte ali omogoči spravo po nesporazumu. To je tudi korak k osebni rasti in boljši komunikaciji z drugimi.
Pomembno je, da je opravičilo iskreno, izrečeno ob pravem času in, kar je posebej pomembno, da beseda »oprosti« vsebuje tudi razumevanje, kaj smo storili narobe in kako je to vplivalo na drugo osebo.
Ko se storilec kaznivega dejanja formalno opravičuje z namenom znižanja kazni, vendar brez iskrenega obžalovanja, se to pogosto dojema kot manipulativno dejanje, katerega cilj je doseči ugodnosti v kazenskem postopku, ne pa dejanske spremembe vedenja ali obžalovanje.
Ugotavljanje, ali je opravičilo iskreno, je lahko izziv, saj temelji na več dejavnikih, kot so ton glasu, vedenje in okoliščine. Ljudje imajo različne načine izražanja obžalovanja, vendar so iskrena opravičila običajno zaznamovana s pristnim priznanjem napake, empatijo do osebe, ki je bila prizadeta, in zavezanostjo k spremembi.
Opravičilo vsebuje priznanje lastne napake, brez izgovorov ali prelaganja krivde, poskusov zmanjševanja teže dogodka ali opravičevanja vedenja z uporabo “ampak«. Pri tem je pomembno, da je opravičilo povedano z izražanjem obžalovanja in empatije, s pripravljenostjo na popravo škode in dejanske spremembe. Iskreno opravičilo prihaja iz lastne pobude storilca, ne pa zgolj zaradi zunanjega pritiska (npr. da se izogne posledicam).
Neiskreno opravičilo je mogoče prepoznati, če je izrečeno mehanično, brez čustev, ali z izbranimi formalnimi frazami in če je izrečeno zaradi pritiska drugih, pravnih posledic ali družbenih norm. Če storilec po opravičilu ponovno stori enako dejanje, je bilo opravičilo najverjetneje neiskreno.
Skratka, na zastavljeno vprašanje v naslovu je odgovor jasen: ni se treba opravičevati samo zato, ker to pričakujejo drugi; ne more se nekoga prisiliti, da se opraviči, in tudi ni treba sprejeti opravičila, če ni iskreno.
Zame ima opravičilo vrednost, ko nekdo sam pri sebi spozna, da je storil nekaj narobe. Enako velja zame, ko se opravičim. In tudi otrokom je vsakič, ko od njih zahtevamo, da se opravičijo, treba pojasnit zakaj se morajo opravičit, predvsem pa kaj so s svojim ravnanjem povzročili. Sicer je prazna fraza, ja.
Pri resnični ljubezni ni besede oprosti.. popravit moraš če gre..če ne nosiš sam posledice..
Pristnost opravičila prepoznaš s pogledom v oči osebe, ki se opravičuje. Moje mnenje… Sicer pa iskreni ,oprosti’ zdravi vse zamere in rane…
Bodi pri svojih dejanjih tak da se ti nikoli nebo potrebno opravičevat, tudi sebi ne. Za nesporazume ali nerazumevanja se ne opravičuje. Vljudnost in spoštovanje se lahko pokaže brez opravičevanja. Medicinska sestra , bi se po tem takem morala opravičiti samo za gesto , kako je odreagirala v dani situaciji. Zdravniki, kateri štrajkajo, pa bi se morali presneto zamisliti, kdo jim je plačal šolanje, da sedaj dopoldan ne delajo, ampak nas napotijo v privatno prakso, kjer popoldan operirajo, obenem pa še dežurajo.
Če opravicilo ni iskreno, je skoda besed, ali prostora. Sicer pa je odvisno od človeka. Vse dobro.
etika#
© 2026 - Šime Ivanjko. Vse pravice pridržane.