Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Bilo, pa se spominjalo …

22. november 2023

Današnjo mlajšo generacijo precej zanima, kako je bilo živeti v družbi, kjer sta Zveza komunistov Slovenije (ZKS) oziroma Jugoslavije (ZKJ) in Socialistična zveza praktično odločali o vsem in vse nadzorovali in injicirali ali zatirali družbene spremembe. Če bi uporabili današnji slovar, so nečlani ZKS praktično bili drugorazredni, karkoli že to pomeni. Nič se ni moglo zgoditi brez vedenja osnovne organizacije zveze komunistov v lokalnem okolju, npr. v podjetju, šoli, fakulteti, lokalni skupnosti in v drugih organizacijskih oblikah, ali pa tudi začeti, ne da bi zveza komunistov to dovolila oziroma s tem soglašala. Pravila odnosa med člani ZKS in nečlani so bila jasna in se niso spreminjala do sredine 80-ih let prejšnjega stoletja, ko se je zveza začela osipati.
Študenti so me pogosto spraševali, kako so se obnašali pravniki do ZKS glede na poklicno vlogo, ki so jo imeli v takratni družbi. Po mnenju mnogih se odnos posameznika do današnjih vladajočih strank v primerjavi s preteklostjo v osnovi ni bistveno spremenil. Bistveno načelo je poslušnost vodstvu stranke, ki bi jo lahko primerjali s poslušnostjo verskim institucijam. V ZKS je obstajala »samokritika«, ki bi jo lahko primerjali s spovedjo v krščanstvu. Tako kot se v življenjskih težavah ljudje pogosto obračajo k religiji, tako so se posamezniki obračali na ugledne člane ZKS, pričakujoč pomoč. V vlogah za zaposlitev ali še posebej pri kandidiranju za pomembnejše funkcije so se v vlogah med prvimi stavki pojavljali: »Sem član ZKS od …«, pri čemer je trajanje članstva imelo poseben pomen. Težko se je zgodilo, da bi nečlan ob članu s približno enakimi pogoji bil izbran. Članstvo v ZK je bilo mnogokrat pomembnejše od diplome, razen če je bila diploma zakonski pogoj. Pravno gledano so sklepi centralnega komiteja bili pomembnejši od zakonov.
Na področju prava je bila zanimiva situacija glede članstva v ZKS. V pravosodju je bilo v Sloveniji okrog 65 % sodnikov na nižjih sodiščih v članstvu zveze, in se je ta odstotek na višjih sodiščih povečeval, tako da v začetku osemdesetih let na vrhovnem sodišču ni bilo nobenega sodnika, ki ne bi bil član ZKS. V začetku 80-ih let preteklega stoletja je bilo v Sloveniji zaposlenih okoli 3150 diplomiranih pravnikov in praktično večina so bili člani ZKS, zlasti če so zasedali višje položaje v družbi. Spomnim se, da je v tistih časih članstvo v ZKS bilo zlasti pomembno pri opravljanju pravosodnega izpita. Pravniki, člani ZKS so bili bistveno bolj prisotni v družbenih dogajanjih, zlasti pa pri opravljanju določenih pomembnejših funkcij. Odstotek članov ZKS v gospodarstvu je bil sicer nekoliko manjši in tudi niso imeli posebne participacije pri vodilnih mestih v gospodarstvu. Nadzor nad delom nečlanov v pomembnejših institucijah je bil strožji in zlasti je bilo znano, da so bili pod posebnim nadzorom tajnih služb. Člani so bili zlasti nadzorovani, če bi se udeleževali verskih obredov. Osebno mi je znan primer izključitve visokega izobraženca iz članstva ZKS, ker je babica tajno krstila njegove otroke. Na pogrebih člani ZKS niso dovoljevali verskih pokopov svojih staršev, čeprav so starši bili verni. Ob sprejemu v članstvo je bil eden od bistvenih pogojev, da se je kandidat »razkrstil z verskimi zablodami«.
Sam nisem bil nikoli član zvez, vendar sem opazoval stiske članov, ki so se pogosto na zunaj držali navodil zveze in bili bolj papeški od papeža, vendar so v svoji notranjosti trpeli zaradi nasprotja med tistim, kar so čutili in kar so kazali okolju. Znano je, da so pravi in pošteni člani, prepričani v komunistično idejo, trpeli ob sesutju idejnega komunističnega sveta in pri vračanju rdečih knjižic. Nekateri so težko sprejeli dejstva o razkritjih po spremembi sistema, da ZKS, zlasti pa ZKJ, ni bila tako nedolžna in zveličavna, kot so vanjo verjeli. Danes ni vljudno spraševati bivših članov, ali so bili v članstvu ZKS oziroma ZKJ.
No koncu želim spomniti bralce na vic iz obdobja, ko je bila velika čast biti član ZKJ, katerega glavni junak je znani zagorski Dudek, sicer moj dober znanec. Dudek se je odločil vstopiti v ZKH (Hrvatske) in se je pred vrati sobe, v kateri so »drugovi« odločali o njegovem sprejemu, prekrižal, kot je to običaj Zagorcev pred pomembnim dogodkom. To je nekdo opazil in opozoril komisijo, da se ga ne more sprejeti v članstvo, ker ni popolnoma razčistil z religijo. Dudek je temu oporekal, pokazal kako se je prekrižal in se zagovarjal: »Nisem se prekrižal temveč sem si rekel, Dudek, pamet v glavu, ne levo ne desno, temveč ravno v partijo!«

Stanislav Zavec
Vstop v Zvezo je bilo nekaj podobnega, kakor cepljenje proti C19 😉. Včasih smo v Halozah rekli “prostovoljni mus”.

Kukovec Zlatko
Po demosovi “demokraciji” (VEČINA SPEOBRNJENI člani ZKS), ni bilo LUSTRACIJE, vsi sodniki (člani ZKS) niso ostali BREZ VISOKIH POLOŽAJEV V SODSTVU (do upokojitve). V “starem sistemu” delavci su bili zaščiteni a la delavci v skandinavskih državah (DELAVSKE človekove pravice, stanovanja, počitniški domovi, ŠTIPENDIJE ZA DELAVSKE OTROKE, … IN POKOJNINE VREDNE ČLOVEKA), v ZKS (ZKJ) sistemu NI BILO cca 40 TISOČ LAČNIH OTROK, KRALJEV ULICE, KUHINJ ZA REVNE DRŽAVLJANE, cca 300 TISOČ REVNIH, …..ENORMNO ŠTEVILO SAMOMOROV, NATALITETA SE JE PREPOLOVILA!!! TUDI NI BILO TAJKUNOV-MILIJONARJEV, SLABIH BANK, … MAMIL ZA NAŠO MLADINO!!! V GOSPODARSTVU NI BILO ZKS KUPLJENIH DIPLOM (DANES V PARLAMENTU, MINISTRSTVIH, VODILNIH V BANKAH, HOLDINGIH, …), … SLO-ZUNANJI DOLG cca 1,75 MILIJARD $. DANES MLADI VISOKO IZOBRAŽENI ZAPUŠČAJO SLOVENIJO, HRVAŠKO, SRBIJO, ,.. KOSOVO!!! TU JE PRAVLJICA ZA SLO-BUTALCE: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/is/ZaOtroke/StripUstava/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb32vEsHZGMDEWoSbabEJjGgV1ZLSEvj6hVVHi293LORcecEiBN9mjlFlfqiarxnzmywtb-R7z6QKpQ10MTv4xZLsNUkYg-QJI6GCwJZtDhDZGBIHP8fHPeTP9CYBPzzPgslL5-1WvyW1XAtfiJrTQ1l2PddH3bbc20cRhGCyplKyEdVW1ib-UQnU9pJ8ktHUcp8-9SDzDeAHCWjJN/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/

Lučka Laure
Sem vstopila v ZKS kot nadobudna študenka in izstopila leta 1989 z izstopno izjavo. V njej sem med drugim citirala en pomenljiv citat iz Cankarjeve črtice Človek. Že v svojem času je Cankar napisal tudi črtico, O človeku, ki je izgubil prepričanje (v zeleno usnje vezano prepričanje…..).

Nikola Vlahović
Številni primeri so bili, vstopil je v Zvezo komunistov, in ko je dobil delovno mesto, izstopil je iz Zveze komunstov, češ ne dela se pošteno.

Božo Mijatovic
V 🇸🇮 ni bilo LUSTRACIJA. Nikoli nisem bil član Z. K.

Ana Lončar
Na žalost ni danas nije drugačije, jer su bivši ‘komunisti’, okrenuli samo kapute i osnovali nove stranke, neke ‘uspješne’, koje vladaju i danas s razlikom da vladajuća stranka prisvaja ulogu spasitelja naroda i ‘narodnih’ džepova, a da za to nisu, u većini slučajeva kažnjavani. Razlika je samo u tome što nismo kažnjavani zbog javno iskazivanja vjerske opredijeljenosti i verbalnog delikta. No obični ljudi su zapravo i opet na margini i bez zaštite. Moramo priznati da su u Lj. Našoj ‘urušene’ sve institucije i sve što se dalo urušiti, urušeno je. O toj temi moglo bi se mnogo, mnogo govoriti i pisati. Pitanje – da li smo sada sretni i stvarno slobodni ljudi, oslobođeni od SKJ-e.😏

Milan Skerbinek
Doživeli in kot je sedaj videti, bomo ponovno doživljali!

Anton Dobrovolec
Ko to berem in sem se spomnil kako so vodilni sekretarji na položajih v firmah napisali vabila vsem ki so kandidirali za delovno mesto na razgovor. Ko sem se prijavil in bil na razgovoru pri SEKRETARJU je na koncu vprašal če sem član zveze komunistov. Nisem bil rdeči in nikjer nisem bil izbran.

etika#

Komentiraj