Danes sem se po naključju znašel v knjižnici Pravne fakultete – ravno na dan informiranja bodočih študentov. Knjižnico rad obiskujem; vedno sem jo štel za srce fakultete. Glavna knjižničarka, mag. Natalija Orešek, me prijazno seznanja z novimi knjigami in objavami mlajših kolegic in kolegov, kar me posebej veseli. Skratka: človek pride “samo malo pogledat”, pa odide z občutkom, da bi moral imeti še eno življenje – samo za branje.
Skupine bodočih študentov so hodile med policami, knjižničarka pa me je prosila, naj jih kot nekdanji profesor na kratko pozdravim, ona pa jim bo ob tem pokazala tudi moj učbenik. Tisti “mali zvezek” ima okoli tisoč strani – torej ravno prav za sproščeno vikend branje. Če zmanjka časa, se ga lahko bere tudi kot kardio: dvigne pulz že ob pogledu. 🙂
Z veseljem sem sprejel. Rekel sem jim, da so srečna generacija: študirajo v urejeni stavbi, z urejenimi prostori in usposobljenimi profesorji. Omenil sem, da je moja generacija pretežno študirala ob delu in imela v tej isti stavbi na voljo le dve sobi, knjižnico na hodniku in 118 knjig. Danes pa so police dolge, na njih pa lepo urejenih 44.450 knjig. Znanja je ogromno – ostane samo še tisto najtežje: odpreti knjigo. (In potem še kakšno… in potem še kakšno…)
Povedal sem jim tudi, zakaj je pravniški poklic lep. Ne zato, ker bi bil lahek – včasih je celo trmast – ampak ker je smiseln: iz življenjskih dejstev, sporov in človeških zapletov poskuša narediti razumen red. In zato sem jim dal nasvet, ki je star, a zanesljiv: berite. Veliko. In dobro. Ne samo skript, ampak sodbe, komentarje, zgodovino, filozofijo – tudi literaturo. In opazujte življenje okoli sebe. Pravo je namreč jezik. Pravnik brez jezika pa je kot sodba brez obrazložitve: uradno obstaja, a nekaj zelo pomembnega manjka.
Na koncu sem jih malo presenetil: rekel sem, da jim v eni povedi ne znam definirati, kaj pravo sploh je. Pravo je preveč živo, preveč povezano z vrednotami, močjo in pravičnostjo, da bi ga ujeli v eno elegantno definicijo. Definicija se nam pravnikom začne sestavljati šele skozi branje, razmišljanje in izkušnje. Zato so potrebna leta. (Žal ne tri predavanja in dva videa.)
Potem pa je prišel še drugi del dneva – na stopnicah. Fakulteta ima tri nadstropja. Ko sem bil pred dvajsetimi leti dekan, sem se zavzemal za vgradnjo dvigala. Takrat mi stopnice niso predstavljale nobene težave. Danes, pri 86, je tretje nadstropje že kar projekt: šel sem počasneje in se zgoraj moral ustaviti, malo zadihan. Takrat se človek spomni, da je bil mladost res lepa – in da je bila, roko na srce, tudi hitrejša.
In zanimivo: za menoj je prišla mlada študentka – oziroma kandidatka za študij. Ko je prispela do tretjega nadstropja, se je tudi ona ustavila, prav tako zadihana. Ko sem pripomnil, da so stopnice naporne, se je nasmehnila in rekla: »Res, tukaj bi morali imeti dvigalo.«
Takrat mi je šlo skozi glavo, kako hitro kdaj rečemo: »Mladi tega ne potrebujejo.« Pa ni tako preprosto. Dostopnost ni stvar starosti, ampak normalnosti. Stopnice niso samo arhitektura; včasih so tudi ogledalo časa: morda je kdo hitel, imel tremo, nosil težko torbo – morda pa tudi živimo bolj sedeče in se premalo sproti “držimo v formi”, ker nam preveč časa poberejo stoli in zasloni.
Kandidate za bodoči študij prava sem povabil, naj se odločijo za pravo. Ne zato, ker je lahko (ni), ampak ker je vredno. Ker pravo uči razmišljati, argumentirati in prevzeti odgovornost. In ker dobra institucija ne gradi samo znanja – gradi tudi prostor, kjer lahko do znanja pridejo vsi.
Do vrhunca pravnega znanja je pogosto težko priti – podobno kot do tretjega nadstropja naše zgradbe. Morda pa dejstvo, da na Pravni fakulteti ni dvigala, študentom nehote sporoča še nekaj: tudi v pravu ni “dvigala” za hiter dostop v višja nadstropja znanja. Do tja se pride počasi: z branjem, delom in potrpežljivostjo.
In če kdaj zmanjka sape – se pač za trenutek ustaviš. Potem pa nadaljuješ.
Ob petdeseti obletnici ustanovitve Univerza v Mariboru leta 1975 je skupina upokojenih profesorjev, članov Centra za zaslužne profesorje in upokojene učitelje Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: Center), ustanovila lastno spletno stran verbaseniorum.si, namenjeno obveščanju javnosti o delu, razmišljanjih in življenju upokojencev Univerze.
Spletna stran je v prvi vrsti posvečena predstavitvi dejavnosti članov Centra ter spodbujanju medgeneracijskega povezovanja med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi na Univerzi. Vsebinsko je izjemno bogata in dobro obiskana, kar gre pripisati zavzetemu uredniškemu delu prof. dr. Marjete Ciglenečki, zasl. prof. dr. Daniela Rebolja in prof. dr. Lučke Lorber.
Med najbolj branimi vsebinami so zapisi o predavanjih upokojenih profesorjev, strokovni in poljudni prispevki ter zlasti spominski zapisi, v katerih upokojeni in drugi univerzitetni strokovnjaki osvetljujejo zgodovino razvoja višjega in visokega šolstva v Mariboru. Njihova posebna vrednost je v tem, da preprečujejo pozabo pomembnih, zanimivih in včasih tudi manj znanih dogodkov iz časa ustanavljanja in razvoja univerze.
Čeprav so v arhivu Univerze in drugih ustanov shranjeni številni uradni dokumenti o nastajanju visokošolske institucije v Mariboru, prav osebne pripovedi profesorjev, ki so sodelovali v zahtevnih ustanovitvenih procesih ali so se univerzitetnemu delu pridružili v naslednjih letih, tem dokumentom dodajajo človeško razsežnost. V teh zapisih se prepletajo zgodovinsko pomembni dogodki z osebnimi spomini, prijaznimi anekdotami, hudomušnimi pripetljaji in tudi bolj otožnimi utrinki iz študentskega ter profesorskega življenja.
Spletna stran verbaseniorum.si tako postaja dragocen prostor kolektivnega spomina, dialoga in prenosa izkušenj, odprt tako za univerzitetno skupnost kot za širšo javnost.
Vabljeni k branju – in k pisanju spominov!
Doslej so objavljeni spomini so dostopni; https://www.verbaseniorum.si/aktivnosti/spominski-zapisi
Ludvik Toplak,Nekaj spominskih utrinkov ob 50. obletnici Univerze v Mariboru. Miroslav Rebernik, Od Freewheellinga do prvega študentskega prorektorja. Šime Ivanjko, Univerza pod nadzorom – osebni spomin profesorja. Šime Ivanjko, Slovenščina na univerzi v Hamburgu. Šime Ivanjko, Odpori ljubljanskega univerzitetnega in družbeno-političnega okolja do ustanavljanja visokega šolstva v Mariboru. Jožica Knez Riedl, Okoljska ekonomika podjetja – snovanje novega predmeta, odgovornost in užitek. Šime Ivanjko, Občutki pričevalca ob ustanovitvi Univerze v Mariboru po petdesetih letih uspešnega razvoja: osebna refleksija. Šime Ivanjko,Spominske misli – v čast kolegom. Šime Ivanjko, 25 let boja za pravico – še vedno brez rešitve. Šime Ivanjko, Spomini na moja študentska leta. Šime Ivanjko, Menice profesorjev in »naša« banka. Šime Ivanjko, Zanemarjeno oblikovanje akademske osebnosti. Jožica Knez Riedl, Spomini na univerzo ob njenem jubileju. Danijel Rebolj, 5 > 17. Karel Jezernik, Začetki robotike na Univerzi v Mariboru. Igor Tičar, Ob okrogli obletnici. Matjaž Mulej, Od premoga do odstotka. Jože Lipnik, Moji spomini na mariborsko univerzo.
Ob začetku leta 2026 se je smiselno zavestno rešiti sindroma biblijske Lotove žene, ki se je na begu ozrla nazaj, kako v ognju propada njen grad Sodoma in v tem trenutku obstala in se spremenila v solni steber. Zgodba nas opominja, da pretirano vračanje k preteklosti lahko zavre gibanje naprej.
Sporočilo zgodbe je za naše skupno delo zelo jasno: energijo je treba usmeriti v sodelovanje, dogovarjanje in skupne cilje, ne pa v obujanje preteklih napak ali iskanje krivde. Kar je bilo, naj nam služi kot izkušnja, iz katere se učimo, da bomo kot skupina delovali bolj povezano, učinkovito in spoštljivo.
Ob današnjem prvem delovnem dnevu in našem prvem skupnem srečanju o bodočem delu večina med nami stopa na novo pot. To je poseben trenutek – ne zato, ker bi začenjali iz nič, temveč zato, ker vsak prinaša s seboj bogate življenjske in delovne izkušnje.
Ta novi začetek ni pogojen s starostjo. Nasprotno – zrelost, modrost, potrpežljivost in človeška toplina so vrednote, ki jih skupnost potrebuje in na katerih lahko gradimo trdne temelje sodelovanja.
Naj bo to prvo letošnje srečanje temelj zaupanja, spoštovanja in veselja do skupnega dela. Naj leto 2026 postane leto povezovanja, novih idej in občutka, da smo del nečesa živega in pomembnega.
Naj nas na tej poti spremljata osebna sreča in veselje do življenja – ter pogum, da skupaj naredimo korak naprej.
To so razmišljanja starejšega človeka. Ne razočaranega. Ne utrujenega od življenja. Ampak dovolj starega, da ve, da to jutro ni samoumevno.
V meni ni žalosti. Je hvaležnost. Da sem toliko doživel. Da sem hodil dolgo. Da sem videl več, kot sem si nekoč upal misliti.
Prvo jutro novega leta. Nič se ni spremenilo, razen številke. Tišina je ista kot včeraj, misli tudi. Pa vendar vem, da je to začetek. Ne novega življenja, ampak novega gledanja.
“Pot nastane s hojo.” — Antonio Machado
Danes ne razmišljam več veliko. Misli pridejo same in tudi gredo.
Dolgo sem nosil preveč. Nahrbtnik je postal del mene. Kamni v njem so imeli imena, a jih ne izgovarjam več.
Nekatere napake ostanejo. Ne zato, da bi bolele, ampak zato, da me upočasnijo.
Ni vsega treba popraviti. Nekaj je treba samo odložiti.
Ne sprašujem se več, kam pot vodi. Vprašam se, kako hodim.
In kdo hodi ob meni.
Knjige, ki sem jih imel rad, bodo ostale, tudi če jih nihče ne bo odprl. Tako kot nekatere besede, ki jih nisem izrekel.
Nič ne gre v temo. Gre naprej. Tišje.
Če je kaj drugače, je to pogled. Ne gledam več daleč. Gledam pot.
iskrena hvala vsem, ki spremljate, berete, delite in soustvarjate vsebine spletne strani Misli profesorja. Vaša pozornost, razmišljanja in zaupanje dajejo tej strani pravi smisel ter navdih za nadaljnje delo.
V prazničnem času vam želimo mirne in tople božične dni, polne bližine, hvaležnosti in drobnih radosti. Naj vas novo leto spremlja z zdravjem, notranjim ravnovesjem, pogumom za nove korake ter odprtostjo za znanje, razmislek in dialog.
Vabimo vas, da tudi v prihajajočem letu ostanete del skupnosti Misli profesorja – da skupaj razmišljamo, se učimo, sprašujemo in iščemo odgovore na izzive časa, v katerem živimo.
Hvala, ker ste z nami.
Naj bo novo leto leto dobrih misli in dobrih dejanj.
S toplimi pozdravi in lepimi željami,
ekipa Misli profesorja
Ob včerajšnji 18.12. 2025 razglasitvi desetih najvplivnejših pravnikov leta 2025; Sara Ahlin Doljak, Matej Avbelj, Miro Cerar, Šime Ivanjko, Klemen Jaklič, Igor Kaučič, Marijan Papež, Miha Šepec in Jan Zobec, je bila tudi redsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, sem na okrogli mizi, posvečeni vprašanju krepitve delovanja slovenskega pravosodja, izpostavil, da je eden izmed nujnih pogojev za njegovo učinkovito in verodostojno delovanje tudi jasno in nedvoumno priznanje sistemskih napak iz preteklosti ter odprava njihovih še vedno trajajočih škodljivih posledic.
Kot posebej problematičen primer sem navedel zakonodajni postopek sprejemanja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) leta 1999, v okviru katerega sta bili v zakonodajni predlog na nedopusten in netransparenten način vključeni dve izjemno sporni določbi, ki sta uvedli osebno odgovornost družbenikov oziroma delničarjev za obveznosti kapitalskih družb. Omenjeni določbi sta bili vneseni mimo sistemske ureditve instituta spregleda pravne osebnosti, kot jo določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), in brez ustrezne zakonodajne razprave.
V zakonodajnem postopku je bilo storjenih več hudih procesnih in vsebinskih kršitev, ki so podrobno opisane v priloženem pisnem gradivu. To gradivo sem ob navedeni priložnosti izročil predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar skupaj z mojo znanstveno monografijo Why Have You Punished Us? (Kulturni center Maribor, 2025), ki predstavlja drugo, dopolnjeno izdajo monografije Zakaj ste nas kaznovali? iz leta 2021. Prva izdaja še ni obravnavala ravnanj določenih akterjev, povezanih z naknadnim in prikritim vnosom 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod v že potrjen vladni predlog zakona na seji Vlade RS.
Dejstvo, da je bil navedeni vnos spornih določb v zakonodajni predlog izveden prikrito in brez vednosti Vlade RS, je bilo nesporno ugotovljeno šele oktobra 2024, kar je natančno dokumentirano v priloženem pismu, izročenem predsednici Republike Slovenije.
Posledice takšnega zakonodajnega ravnanja že četrt stoletja bremenijo več tisoč prizadetih posameznikov. Oškodovanci, združeni v Zavodu CINIP, ki so bili na podlagi navedenih določb prisiljeni poravnati obveznosti izbrisanih družb, skupaj z delom pravne stroke že 25 let neuspešno opozarjajo na protiustavnost in sistemsko neskladnost ureditve ter si prizadevajo za odpravo nastalih krivic.
Kljub več zakonodajnim poskusom sanacije, sprejetim v letih 2007, 2011, 2018 in 2021, dejanska odprava posledic ni bila dosežena. Zlasti izstopa Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki sicer izrecno priznava odgovornost države za sprejetje ZFPPod in določa pravico družbenikov do delne odškodnine, vendar je zaradi naknadno sprejetega amandmaja k 5. členu zakona njegova uporaba v praksi povsem onemogočena. V štirih letih od uveljavitve zakona nobenemu izmed več tisoč upravičencev ni bila izplačana kakršnakoli odškodnina.
S to peticijo podpisniki pozivamo predsednico Republike Slovenije, da v okviru svojih ustavnih pristojnosti in moralne avtoritete aktivno prispeva k dokončni razrešitvi 25-letnega sistemskega spora ter k odpravi trajajoče kršitve pravic tisočev podjetnikov, ki so bili prizadeti zaradi nedopustnega in prikritega posega v zakonodajni postopek Republike Slovenije.
Dr. Nataša Pirc Musar Predsednica Republike Slovenije Predsedniška palača Erjavčeva ulica 17 1000 Ljubljana
Ljubljana, 18. 12. 2025
Zadeva: Zahteva za preveritev zakonodajne zlorabe pri sprejemu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) leta 1999
Spoštovana gospa predsednica republike,
obračam se na Vas kot državljan Republike Slovenije in avtor izvornega osnutka Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je bil leta 1999 sprejet po hitrem postopku, z daljnosežnimi in še danes trajajočimi posledicami za več deset tisoč državljanov.
Po petindvajsetih letih podrobnega raziskovanja zakonodajnega postopka sem prišel do utemeljenega suma, da je bil v besedilo ZFPPod po tem, ko ga je Vlada Republike Slovenije že potrdila kot predlog, naknadno in neupravičeno dodan del zakonskega besedila, ki je omogočil prenos dolgov izbrisanih gospodarskih družb neposredno na družbenike in delničarje.
Ključni časovni okvir
maj 1999: Na sestanku na Ministrstvu za pravosodje RS sta bila obravnavana dva osnutka zakonov: po štirimesečni javni obravnavi osnutek ZFPPod, pripravljen po naročilu Ministrstva za malo gospodarstvo, ter ločeni osnutek Zakona o izbrisu neusklajenih in neaktivnih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ki ga je pripravilo Slovensko sodniško društvo.
13. 5. 1999: Ministrstvo za finance je Vladi RS predložilo osnutek zakona pod imenom ZFPPod in z vsebino navedenega osnutka, ki ga je pripravilo Slovensko sodniško društvo; v tem besedilu 27. člen ni vseboval določb o prenosu obveznosti.
17. 5. 1999: Zakonodajno-pravna služba je podala pripombe k predlogu zakona, vendar ne v zvezi z 27. členom.
25. 5. 1999: Vladi RS je bil predložen končni tekst osnutka zakona, ki prav tako ni vseboval navedenih spornih določb.
27. 5. 1999: Vlada RS je potrdila besedilo predloga zakona; iz zapisnika seje ne izhaja, da bi Vlada spreminjala 27. člen.
28. 5. 1999: V strokovni službi Vlade RS sta bila v 27. člen zakona naknadno dodana četrti in peti odstavek, ki sta omogočila prenos dolgov na družbenike in delničarje.
Takšno spremenjeno besedilo je bilo nato poslano v Državni zbor kot vladni predlog zakona in sprejeto po hitrem postopku.
V obrazložitvah zakona ni bilo nikakršne navedbe o prenosu dolgov na fizične osebe. Poslanci Državnega zbora zato niso mogli vedeti, da glasujejo o določbah z izjemno hudimi posledicami. Škoda, povzročena s takim posegom, presega sto milijonov evrov, številni prizadeti pa posledice nosijo še danes.
Spoštovana gospa predsednica, kot varuhinja ustavnosti in zakonitosti pravne države ter integritete državnih institucij Vas prosim, da v okviru svojih ustavnih pristojnosti:
spodbudite neodvisno in celovito preveritev zakonodajnega postopka ZFPPod iz leta 1999;
pozovete pristojne organe k ugotovitvi, kdo in na kakšni podlagi je 28. 5. 1999 posegel v besedilo zakona;
prispevate k temu, da se o ugotovitvah transparentno obvesti javnost.
Če država takšnih indicev ne bo preverila, bo dvom v delovanje pravne države neizogiben – ne le zame, temveč tudi za številne oškodovane državljane.
S spoštovanjem,
V Ljubljani, 18. 12. 2025
Prof. dr. Šime Ivanjko l.r. Lorgerjeva 5, 2000 Maribor sime.ivanjko@um.si
Opomba ob predaji pisma predsednici Republike Slovenije
Na tej spletni strani objavljam informacijo o pismu, ki sem ga predal predsednici Republike Slovenije. Namen pisma je opozoriti na okoliščine sprejemanja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) leta 1999, ki so po mojem prepričanju vredne dodatne in neodvisne preveritve.
V pismu izpostavljam dejstvo, da naj bi bil del zakonskega besedila po potrditvi predloga na Vladi RS naknadno spremenjen, brez jasne obrazložitve in brez razprave v zakonodajnem postopku. Če se te navedbe potrdijo, gre za vprašanje, ki presega posamezne primere in zadeva temeljna načela delovanja pravne države.
Pismo ne vsebuje obtožb in ne išče vnaprejšnjih odgovorov. Njegov namen je predvsem poziv k razjasnitvi dejanskega poteka zakonodajnega postopka ter k transparentnemu obravnavanju vprašanj, ki so imela dolgotrajne posledice za številne prizadete posameznike.
Predaja pisma predsednici Republike Slovenije izhaja iz njene ustavne vloge ter zaupanja, da lahko v okviru svojih pristojnosti spodbuja razjasnitev okoliščin, pomembnih za pravno varnost in zaupanje javnosti v delovanje državnih institucij.
Z objavo tega obvestila želim javnost seznaniti z vsebino pobude in prispevati k odprti, strokovni in spoštljivi razpravi o vprašanju, ki je zaznamovalo številne podjetnike in njihove družine.
Maribor, 20.11.2025 – Pravno fakulteto Univerze v Mariboru je danes zaznamoval pomemben jubilej: 65 let od začetkov poučevanja prava v Mariboru. Ob tej priložnosti je fakulteta pripravila slovesno spominsko okroglo mizo, katere osrednji namen je bil osvetliti razvoj pravnega študija v mestu ter se pokloniti osebnostim, ki so v preteklosti odločilno prispevale k njegovemu uveljavljanju.
V avli fakultete je bil svečano odkrit spomenik prvemu zaslužnemu profesorju prava Univerze v Mariboru, prof. dr. Vaneku Šiftarju, delo akad. kiparja Darko Golija. Spomenik je trajen izraz spoštovanja do profesorja, ki je s svojim znanjem, vizijo in predanostjo pomembno zaznamoval temelje pravnega študija v Mariboru.
Prof. dr. Vanek Šiftar je bil priznani pravnik, demokrat, humanist in ustanovitelj Vrta spominov. Kljub svoji avtoriteti in širokemu strokovnemu ugledu je ostal izjemno skromen in zavezan ljudem ter okolju, iz katerega je izhajal. Njegovo ime se je zapisalo v zgodovino kot ime človeka, ki je gradil mostove med znanjem, skupnostjo in generacijami študentov.
Predstavitev monografije o življenju in delu profesorja Šiftarja
Na dogodku je bila premierno predstavljena znanstvena monografija “Dr. Vanek Šiftar – prvi zaslužni profesor prava”, ki jo je uredila prof. dr. Janja Hojnik. V njej so zbrani številni doslej manj znani podatki o profesorjevem življenju in delu. Razkriva zgodbo »Vaneka iz Petanjcev«, med Pomurci znanega tudi kot »romskega doktorja«, ter ponuja vpogled v življenjsko pot učenjaka, humanista in človeka, ki je vedno ostal zvest svojim koreninam.
Monografija izpostavlja tudi njegov pomemben prispevek k razvoju študija prava v Mariboru. Kot profesor in v enem mandatu direktor Visoke pravne šole je vodil fakulteto v času, ko je bil študij prava ogrožen in celo pred ukinitvijo. S svojo zavzetostjo, dialogom in strokovnim ugledom je odločilno prispeval k ohranitvi in nadaljnji utrditvi pravnega izobraževanja v Mariboru.
Spominska okrogla miza
Na okrogli mizi so spomine na profesorja Šiftarja delili njegov sin Marjan Šiftar, dolgoletni sodelavec prof. dr. Šime Ivanjko, in prof. dr. Etelka Korpič Horvat. Vsak izmed njih je s svojega zornega kota predstavil Šiftarjevo osebnost, njegovo strokovno dediščino in vpliv na generacije študentov ter razvoj pravne stroke.
Dogodek je povezovala avtorica monografije, prof. dr. Janja Hojnik, ki je poudarila, da je bil prof. dr. Šiftar človek izjemne moralne pokončnosti, širokega znanja in predanosti človeku ter da je njegovo delo dragocen del zgodovine mariborske fakultete.
Sklepno
Slovesnost ob 65. obletnici študija prava v Mariboru ni bila zgolj priložnost za pogled v preteklost, temveč tudi za razmislek o vrednotah in viziji, na katerih je ta študij zrasel. Poklon prof. dr. Vaneku Šiftarju je priznanje njegovemu izjemnemu prispevku ter zaveza, da bodo njegove vrednote humanizma, znanja in demokratičnosti ostale temelj prihodnjega razvoja pravne fakultete.
Novo vodstvo i ambiciozni planovi: Matica hrvatska u Mariboru želi postati sve-slovensko kulturno središte
Na jučerašnjoj skupštini 19.11.2025 Kulturnog društva Matica hrvatska u Mariboru izabrano je novo vodstvo: Marko Mandir, predsjednik i Sanja Brumen, potpredsjednica. Dosadašnje vodstvo a posebno predsjednica, mag. Sandra Golob je dobilo pohvalne ocjene za svoj rad u prethodnom razdoblju. ČLani su jednoglasno usvojili i program budućeg razvoja, koji najavljuje važan zaokret društva iz lokalnog u sve-slovenski okvir.
Društvo želi ojačati suradnju s krovnom Maticom hrvatskom iz Zagreba te se postupno preoblikovati u organizaciju koja će povezivati hrvatske i slovenske kulturne stvaratelje. Cilj je uspostaviti sve-slovenski kulturni prostor koji će nadmašiti dosadašnju lokalnu razinu djelovanja i temeljiti se na ravnopravnom uključivanju dvaju naroda.
Sudionici skupštine premijerno su pogledali i dokumentarni film Hrvati u Mariboru, u kojem stariji članovi zajednice evociraju sjećanja na početke organiziranog kulturnog života Hrvata u gradu. Film predstavlja važan dokument vremena i potvrđuje bogatu povijesnu prisutnost hrvatske zajednice u sjeveroistočnoj Sloveniji.
Prema procjenama, u Mariboru živi oko 5000 pripadnika hrvatske narodnosti, a broj se povećava zbog doseljavanja stručnjaka iz različitih područja te sve većeg broja studenata iz Hrvatske. Mreža hrvatskih organizacija u gradu danas je razgranata: uz Maticu hrvatsku djeluju i Hrvatsko kulturno društvo, Hrvatska katolička misija bl. Alojzija Stepinca te Hrvatski počasni konzulat.
Usvojeni program otvara vrata intenzivnijoj kulturnoj i obrazovnoj suradnji između Slovenije i Hrvatske. Mariborska Matica hrvatska želi se u sljedećim godinama afirmirati kao središnje mjesto hrvatsko-slovenskog kulturnog dijaloga, s posebnim naglaskom na međugeneracijskoj suradnji, dokumentiranju baštine i uključivanju mladih stvaratelja.
Društvo tako ulazi u novo razdoblje obilježeno jačanjem veza, proširivanjem programa i formiranjem sve-slovenskog ogranka Matice hrvatske, koji bi trebao postati važan most između dvaju naroda i njihovih kulturnih tradicija.
Novo vodstvo in ambiciozni načrti: Matica hrvatska v Mariboru želi postati vseslovensko kulturno središče
Dne, 19. 11. 2025 skupščini Kulturnega društva Matica hrvatska v Mariboru je bilo izvoljeno novo vodstvo: mag. Marko Mandir,predsednik in Sanja Brumen, podpredsednica, medtem ko je dosedanje predsednica mag. Sandra Golob prejela pohvalne ocene za svoje delovanje v preteklem obdobju. Delegati so soglasno sprejeli tudi program prihodnjega razvoja, ki napoveduje pomembno preusmeritev društva iz lokalnega v vseslovenski okvir.
Društvo želi namreč okrepiti sodelovanje s krovno Matico hrvatsko iz Zagreba in se postopoma preoblikovati v organizacijo, ki bo povezovala tako hrvaške kot slovenske kulturne ustvarjalce. Cilj je vzpostaviti vseslovenski kulturni prostor, ki bo presegal dosedanjo lokalno raven delovanja in bo temeljil na enakovrednem vključevanju obeh narodov.
Udeleženci skupščine so si premierno ogledali tudi dokumentarni film Hrvati v Mariboru, v katerem starejši člani skupnosti obujajo spomine na začetke organiziranega kulturnega življenja Hrvatov v mestu. Film predstavlja pomemben dokument časa in potrjuje bogato zgodovinsko prisotnost hrvaške skupnosti v severovzhodni Sloveniji.
Po ocenah v Mariboru živi približno 5000 pripadnikov hrvaške narodnosti, pri čemer se število povečuje zaradi priseljevanja strokovnjakov iz različnih področij ter vse večjega števila študentov iz Hrvaške. Mreža hrvaških organizacij v mestu je danes razvejana: poleg Matice hrvatske delujejo še Hrvatsko kulturno društvo, Hrvaška katoliška misija bl. Alojzija Stepinca ter hrvaški častni konzulat.
Sprejeti program odpira vrata intenzivnejšemu kulturnemu in izobraževalnemu sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Mariborska Matica hrvatska se želi v prihodnjih letih uveljaviti kot osrednje središče hrvaško-slovenskega kulturnega dialoga, s posebnim poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju, dokumentiranju dediščine ter vključevanju mladih ustvarjalcev.
Društvo tako vstopa v novo obdobje, zaznamovano s krepitvijo povezav, širjenjem programov in oblikovanjem vseslovenskega ogranka Matice hrvatske, ki naj bi postal pomemben most med dvema narodoma ter njunima kulturnima tradicijama.
Govor počasnog konzula prof. dr. Šime Ivanjka
Poštovane članice i članovi Matice hrvatske Maribor, uvaženi gosti, dragi prijatelji kulture,
dopustite mi da vas na početku srdačno pozdravim i zahvalim na vašoj prisutnosti, na vašoj predanosti i na neprocjenjivom radu koji već desetljećima ulažete za hrvatsku zajednicu u Mariboru i šire.
Današnja skupština poseban je trenutak. Ona nije samo prilika za donošenje formalnih odluka, već i vrijeme da se zahvalno osvrnemo na prošlost i odgovorno okrenemo prema budućnosti. Prije svega, želio bih izraziti duboko priznanje i zahvalnost dosadašnjem vodstvu Matice hrvatske u Mariboru, uvaženoj predsjednici, mag. Sandri Golob. Vaš rad bio je prepoznatljiv, odgovoran i prije svega predan. Svojim ste trudom učvrstili temelje na kojima zajedno možemo graditi novo poglavlje. U ime svih članova upućujem vam iskrenu zahvalnost.
Danas smo izabrali novo vodstvo – predsjednika mag. Marka Mandira i potpredsjednicu Sanju Brumen – koji preuzimaju odgovornost u vremenu važnih promjena i novih ambicija. Pred nama su veliki izazovi, ali i još veće mogućnosti. Usvojili smo program koji nas vodi putem širega povezivanja – između Maribora, Slovenije i naših korijena u Zagrebu. Naš je cilj jasan: Matica hrvatska Maribor želi postati sve-slovensko središte kulturnog dijaloga, mjesto susreta, stvaranja i suradnje.
Veseli me što danas mogu potvrditi podršku krovne Matice hrvatske iz Zagreba, kao i podršku Hrvatskog počasnog konzulata u Mariboru. Zajedno ćemo stajati uz nove ideje, nove projekte i nove inicijative. Mogu vam jamčiti da će sva potrebna pomoć – organizacijska, institucionalna i stručna – biti na raspolaganju. Vjerujemo u vašu viziju i u važnost onoga što stvarate.
Današnje prikazivanje dokumentarnog filma Hrvati u Mariboru podsjetilo nas je na bogate korijene naše zajednice u ovom gradu. Sjećanja starijih generacija nisu samo priča prošlosti; ona su podsjetnik na odgovornost koju nosimo – da tu baštinu čuvamo i prenosimo dalje. Neka ovaj film bude nadahnuće za nove projekte, za istraživanje naše povijesti i za jačanje identiteta svih nas koji živimo na susretištu dviju kultura.
U Mariboru danas djeluje živa i razgranata hrvatska zajednica: kulturna društva, misija, konzulat, studenti i brojni stručnjaci. To bogatstvo želimo povezati u jedinstven, snažan i prepoznatljiv glas. Matica hrvatska Maribor imat će u tome ključnu ulogu.
Drage članice i članovi, pred nama je razdoblje razvoja, suradnje i otvorenosti. Novo vodstvo ima našu punu podršku. Vjerujem da ćemo s mudrošću iskustva i energijom novih ideja napraviti još jedan korak naprijed – prema zajednici koja je ponosna na svoje korijene, a istodobno potpuno uključena u kulturni život Slovenije.
Hvala vam na vašem radu, na vašem vremenu i na vašem srcu. Neka Matica hrvatska Maribor i dalje bude most između dvaju naroda, između generacija i između svih koji vjeruju u snagu kulture.
Živjela Matica hrvatska!
Govor častnega konzula prof. dr. Šime Ivanjka
Spoštovane članice in člani Matice hrvatske Maribor, cenjeni gostje, dragi prijatelji kulture,
dovolite mi, da vas najprej iskreno pozdravim in se vam zahvalim za vašo prisotnost, za predanost in za neprecenljivo delo, ki ga že desetletja opravljate za hrvaško skupnost v Mariboru in širše.
Današnja skupščina je poseben trenutek. Ni le priložnost za formalne odločitve, temveč je tudi čas, ko pogledamo nazaj z zahvalo in naprej z odgovornostjo. Najprej bi rad izrekel globoko priznanje in zahvalo dosedanjemu vodstvu Matice hrvatske v Mariboru spoštovani predsednici mag. Sandri Golob. Vaše delo je bilo prepoznavno, odgovorno in predvsem predano. S svojim trudom ste utrdili temelje, na katerih lahko skupaj gradimo novo poglavje. V imenu vseh članov vam izrekam iskreno hvaležnost.
Danes smo izvolili novo vodstvo, predsednika mag. Marka Mandir in podpredsednico Sanju Brumen, ki prevzemata nalogo v času pomembnih sprememb in novih ambicij. Pred nami so veliki izzivi, a še večje priložnosti. Sprejeli smo program, ki nas vodi na pot širšega povezovanja — med Mariborom, Slovenijo in našimi koreninami v Zagrebu. Naš cilj je jasen: Matica hrvatska Maribor želi postati vseslovensko središče kulturnega dialoga, prostor srečevanja, ustvarjanja in sodelovanja.
Veseli me, da lahko danes potrdim tudi podporo krovne Matice hrvatske iz Zagreba, ter podporo hrvaškega častnega konzulata v Mariboru. Skupaj bomo stali ob strani novim idejam, novim projektom in novim pobudam. Zagotovim vam lahko, da bo vsa potrebna pomoč — organizacijska, institucionalna in strokovna — na voljo. Verjamemo v vašo vizijo in verjamemo v pomen tega, kar ustvarjate.
Današnji ogled dokumentarnega filma Hrvati v Mariboru nas je opomnil, kako bogate korenine ima naša skupnost v tem mestu. Spomini starejših generacij niso le zgodba preteklosti; so opomin odgovornosti, ki jo nosimo, da to dediščino negujemo in prenašamo naprej. Naj bo ta film navdih za nove projekte, za raziskovanje naše zgodovine in za krepitev identitete vseh, ki živimo med dvema kulturama.
V Mariboru danes deluje živahna in razvejana hrvaška skupnost: kulturna društva, misija, konzulat, študenti in številni strokovnjaki. To bogastvo želimo povezati v enoten, močan in prepoznaven glas. Matica hrvatska Maribor bo imela pri tem osrednjo vlogo. Drage članice in člani, pred nami je obdobje razvoja, sodelovanja in odprtosti. Novo vodstvo ima našo polno podporo. Verjamem, da bomo z modrostjo izkušenj in z energijo novih idej stopili še korak višje — k skupnosti, ki je ponosna na svoje korenine in hkrati popolnoma vpeta v kulturno življenje Slovenije.Hvala vam za vaše delo, za vaš čas in za vaše srce. Naj bo Matica hrvatska Maribor še naprej most med narodoma, med generacijami in med vsemi, ki verjamejo v moč kulture.
Spoštovane članice, spoštovani člani Centra za zaslužne in upokojene visokošolske učitelje,
ob zaključku pomembne konference Mreže znanja za dolgoživo družbo: Odprta univerza, ki je potekala v petek, 14. novembra 2025, in ki jo je naš Center uspešno soorganiziral skupaj z Modro fakulteto Univerze v Ljubljani, vam želim kot vodja Centra izreči iskrene čestitke in globoko zahvalo.
Člani našega Centra – prof. dr. Marjeta Ciglenečki, prof. dr. Boris Cizelj, prof. dr. Peter Glavič, prof. dr. Jana Goriup, prof. dr. Lučka Lorber in zasl. prof. dr. Danijel Rebolj – ste s svojimi predavanji soustvarili izjemen strokovni in akademski prispevek.
Vaše znanje, izkušnje in predanost strokovni odličnosti so bili znova prepoznani in cenjeni tako v akademski skupnosti kot širše. S svojimi nastopi ste ne le predstavili bogastvo svojega dolgoletnega dela, temveč tudi dokazali, da ostajate nepogrešljiv del razvoja visokega šolstva in širšega družbenega prostora.
Hvala vam za vašo strokovnost, odgovornost in pripravljenost soustvarjati dogodek, ki je po kakovosti predavanj in razprav presegel pričakovanja. Vaš prispevek utrjuje ugled našega Centra ter obenem navdihuje mlajše generacije visokošolskih učiteljev in raziskovalcev.
Iskrena hvala in prisrčne čestitke še enkrat. Ponosni smo, da vas imamo med nami.
S spoštovanjem, zasl. prof. dr. Šime Ivanjko Vodja Centra za zaslužne in upokojene visokošolske učitelje
12. novembra 2025 je v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru in prek videokonferenčne platforme Zoom potekala redna skupščina Slovenske akademije pravnih znanosti (v nadaljevanju: Akademija). Dogodek je pomenil pomemben mejnik v razvoju Akademije, saj so bili na njem sprejeti ključni dokumenti, ki bodo usmerjali delo v prihodnjih letih. Med drugim je bil soglasno potrjen program dela za leto 2026, izvoljenih pa je bilo tudi deset novih članov Akademije ter dva nova člana predsedstva.
V Akademiji je z današnjimi volitvami izvoljenih 45 članov od statutarno določenih 50 doktorjev oziroma magistrov znanosti.
Skupščina je tako potrdila prizadevanja za nadaljnjo profesionalizacijo delovanja, jasno strukturirano organiziranost ter razširitev aktivnega članstva. Poseben poudarek razprav je bil namenjen razvoju Akademije kot strokovne, neodvisne in javno prepoznavne institucije na področju pravne znanosti v Sloveniji.
Program dela za leto 2026
Program dela, ki je bil potrjen na skupščini, vključuje več ključnih strateških in razvojnih usmeritev, med katerimi izstopajo:
1. Prizadevanje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu
Prioritetna naloga Akademije v letu 2026 je izpolnitev vseh pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah (ZNORG). Ta status bo omogočil:
večjo legitimnost delovanja v javnem prostoru,
možnost kandidiranja na razpisih,
večje zaupanje institucij in javnosti,
utrjevanje vloge Akademije kot strokovnega sogovornika pri vprašanjih pravne ureditve, demokracije in človekovih pravic.
2. Obveznost strokovnega prispevka vsakega člana
Člani Akademije so se zavezali k:
pripravi strokovnih povzetkov svojih doktorskih disertacij ali magistrskih del,
objavi teh povzetkov na spletnih straneh Akademije,
predstavitvi teh del članom Akademije in širši zainteresirani javnosti.
Ta obveznost predstavlja enega temeljnih mehanizmov za uresničevanje poslanstva Akademije: povečevanje transparentnosti, dostopnosti in kroženja pravnega znanja.
3. Spodbujanje javnih predstavitev in strokovnih razprav
Program ne predvideva zgolj objav povzetkov, temveč tudi organizacijo javni predstavitev, okroglih miz in strokovnih razprav, ki bodo omogočile interdisciplinarne povezave ter dialog med pravno teorijo in prakso.
Cilj je:
približati znanstvene dosežke širši strokovni in laični javnosti,
dvigniti raven pravne kulture,
vzpostaviti platformo za povezovanje pravnikov različnih profilov.
4. Krepitev notranje organiziranosti in mednarodne dejavnosti
Program predvideva:
vzpostavitev delovnih skupin,
nadgradnjo spletnih in digitalnih orodij,
spodbujanje mednarodnega sodelovanja,
navezovanje stikov s sorodnimi akademijami in institucijami v tujini.
Izvolitev novih članov Akademije
V letu 2025 je Akademija razširila svoje vrste s sprejemom desetih novih članov, ki s svojim znanstvenim, raziskovalnim in strokovnim delom bogatijo širino Akademije in utrjujejo njeno vlogo na področju pravne znanosti.
Novi člani so:
dr. Zlatan Dežman
dr. Peter Felicijan
dr. Breda Hladnik
dr. Dušan Jovanovič
dr. Kristijan Zahrastnik
dr. Benjamin Lesjak
dr. Aleksij Mužina
dr. Aljoša Polajžar
mag. Ivan Simič
dr. Sebastijan Valentan
Njihova strokovna področja zajemajo širok spekter pravnih disciplin, od javnega in ustavnega prava do civilnega, gospodarskega, evropskega in mednarodnega prava. S tem Akademija krepi svojo multidisciplinarno zasnovo in sposobnost kakovostnega odzivanja na kompleksna pravna vprašanja sodobnega časa.
Izvolitev članov predsedstva
Skupščina je izvolila tudi dva nova člana predsedstva, ki bosta s svojim strokovnim ugledom in izkušnjami prispevala k strateškemu vodenju Akademije:
dr. Aleksij Polajžar
dr. Kristijan Zahrastnik
Njuna izvolitev predstavlja pomembno kadrovsko okrepitev, ki bo pripomogla k učinkovitejšemu izvajanju zastavljenega programa dela in h krepitvi položaja Akademije v javnosti.
Nagovor predsednika predsedstva
Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Slovenske akademije pravnih znanosti ter kandidatke in kandidati za članstvo,
z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so bila v iztekajočem se letu opravljena vsa nujna organizacijska in pravno-konstitutivna dejanja, ki omogočajo, da Akademija v polnosti zaživi in se uveljavi kot pomemben dejavnik v prostoru slovenske pravne znanosti in prakse.
Postavili smo trdne temelje, a ti bodo dobili pravo vrednost šele z našimi skupnimi prizadevanji. Akademija ni institucija, ki bi obstajala sama po sebi – je skupnost strokovnjakov, ki jo soustvarjamo s svojim delom, predanostjo in odgovornostjo.
Ugled Akademije je odraz dejavnosti njenih članov. Pasivnost pomeni zamujeno priložnost – tako za posameznika kot za celotno skupnost.
Zato vas toplo vabim, da v prihodnjem letu:
aktivno sodelujete pri projektih,
prispevate svoje zamisli in raziskovalne rezultate,
podprete prizadevanja za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu,
ter sodelujete pri širjenju strokovnega znanja v javnosti.
Skupaj lahko pokažemo, da je Akademija institucija, ki v slovenski družbi predstavlja glas strokovnosti, etičnosti in pravne kulture.
Naj bodo leta pred nami zaznamovana s sodelovanjem, ustvarjalnostjo in akademsko odličnostjo.
S spoštovanjem, zasl. prof. dr. Šime Ivanjko predsednik predsedstva Slovenske akademije pravnih znanosti
