13. september 2022

Danes sem kot pravnik vesel in ponosen na poklicne kolegice in kolege na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki so pred dnevi sprejeli strokovno pravno odločitev v zadevi izvršilnega postopka, ki teče od leta 2003 zoper odgovornega družbenika izbrisane d.o.o. na podlagi hudo spornega Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 (ZFPPod). Gre za zakon, ki je edinstveni »izum« slovenskega zakonodajalca, kakršnega ne pozna nobena država v Evropi. Gre za zakon o izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra brez likvidacije, ki je veljal od leta 1999 do 2011 in je bilo v posledici njegove uveljavitve več deset tisoč podjetnikom odvzeto premoženje. Evropsko sodišče za človekove pravice je jasno povedalo, da bi se tak zakon lahko sprejel le v izjemno izrednih okoliščinah. Ne samo da teh ni bilo, temveč je sam zakon bil podtaknjen poslancem v sprejem po nujnem postopku, kot sem to podrobneje utemeljil v knjigi: »Zakaj ste nas kaznovali«, ki je izšla pri založbi Kulturnega centra v Mariboru leta 2021.

Omenjeno sodišče v Slovenj Gradcu je v zadevi izvršbe Ig 402/2003 po 19 letih ustavilo postopek izvršbe zoper odgovornega družbenika na podlagi 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008, ki določa: «Z uveljavitvijo tega zakona se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga.«

Ta člen sem osebno oblikoval v predlogu ZOKIPORS in ga je sodišče vsebinsko pravilno dojelo kljub nasprotnemu stališču Državnega odvetništva, ki je doslej vse tovrstne zahtevke zavrnilo. Sodišče pravilno ugotavlja, da mora sodišče na podlagi omenjenega 17. člena ZOKIPORS ustaviti postopke po uradni dolžnosti.

Zoper omenjeni sklep o ustavitvi postopka je že vložena pritožba in z zanimanjem pričakujemo odločitev višjega sodišča.

Če bo to stališče potrjeno s stališči višjih sodišč, so praktično vsi izvršilni postopki, ki še vedno tečejo na podlagi ZFPPod, ustavljeni s dnem uveljavitve ZOKIPORS. Odgovorni družbeniki lahko zahtevajo od sodišč, da ustavijo izvršilne postopke po uradni dolžnosti. Upniki lahko uveljavljajo od družbenikov le 40% svojih terjatev. Če je družbenik doslej plačal 40% svojih obveznosti, ne bo po ustavitvi postopka ničesar več dolžan. Če družbenik še ni odplačal 40% dolgov izbrisane družbe, se izvršilni postopek zoper njega nadaljuje, vendar samo do višine 40% obveznosti.

Ta dejstva bo moralo ugotavljati državno odvetništvo. Pri vodenju omenjenih postopkov se bo izkazala vsa pravna nekorektnost tistih, ki so z amandmajem k 5. členu ZOKIPORS oblikovali njegovo vsebino tako, da ga noben pravnik ne razume, ker je nasproten temeljnemu namenu samega zakona. Državno odvetništvo zatrjuje, da imajo po zakonu pravico do odškodnine le pasivni družbeniki, ne pa ti. aktivni družbeniki, ki pa je kot pojem izumljen v slovenskem pravu in tudi odpravljen iz slovenskega sistema že leta 2011.

Zakon je na podlagi dikcije v prvem in drugem členu ZOKIPORS namenjen odpravi krivic tistim, ki so plačali obveznosti izbrisane družbe. To so bili le aktivni družbeniki. Po samem ZFPPod pasivni družbeniki niso bili dolžni plačati ničesar in zato državno odvetništvo napačno razlaga zakon.

Upam, da bo po 23 letih zakonodajalec le spregledal, kako je bil izigran oziroma zaveden od določene skupine ljudi, ki je zlorabila pravno znanje na škodo več deset tisoč občanov.

#izbris pravnih oseb, #sodišče, #zakonodaja