26. september 2022

Da je zakonodajalec leta 1999 storil hudo napako s sprejetjem Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) po hitrem postopku, ni sporno, saj je to priznal tudi Državni zbor v letih 2007, 2011, 2018 in 2021 s sprejetjem zakonov o popravkih zakona in o odpravi krivic, storjenih družbenikom gospodarskih družb. Zakonodajalec je administrativno izbrisal družbe iz sodnega registra brez likvidacije in prenesel obveznosti na družbenike. Preprosto je odvzel družbenikom zasebno premoženje in ga daroval upnikom, predvsem finančnim institucijam. Poudarjam pojem DAROVAL, saj dan pred uveljavitvijo tega zakona upniki niso imeli pravice poseči po zasebnem premoženju, dan po uveljavitvi omenjenega zakona pa so imeli pravico takoj tudi rubiti njihovo premoženje. Nobena država v Evropi ne pozna take pravne ureditve. Ustavno sodišče je večkrat popravljalo zakon in določilo, kako se naj razlagajo njegove določbe. V slovenski pravni sitem je uvedlo slovenski pojem »aktivnega družbenika«, ki ga ne pozna nobeno korporacijsko pravo.

V letu 2021 je zakonodajalec sprejel poseben Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) v obdobju 1999 – 2008 in oškodovancem priznal pravico do odškodnine ter zadolžil Državno odvetništvo, da izvaja postopke plačila odškodnine v skladu s pogoji, določenimi v zakonu.

Državno odvetništvo doslej nobenemu upravičencu ni priznalo pravice do odškodnine, ker so poslanci z amandmajem tako spremenili 5. člen omenjenega zakona, da so praktično izničili pravico do odškodnine. Po zakonu imajo pravico uveljavljati odškodnino pred sodiščem, če jim Državno odvetništvo zavrne zahtevek. ZOKIPOSR določa v 17. členu, da je država z njegovo uveljavitvijo prevzela dolg družbenika, če slednji po tolikih letih še vedno plačuje dolgove za izbrisane družbe.

Danes mi je eden od družbenikov, ki že več kot 15 let plačuje obveznosti izbrisane družbe, posredoval dokumentacijo o začetku sodnega postopka in odgovor Državnega odvetništva na njegovo tožbo.

Pravno zanimiv je predlog Državnega odvetništva v odgovoru na tožbo, naj sodišče zavrže tožbeni zahtevek, češ da je družbenik ob vloženi tožbi priložil »zgolj dopis Državnega odvetništva I-AP28-528/2022-2-KM z dne 16. 5. 2022, s katerim je tožena stranka zavrnila poziv tožeče stranke, naj vstopi v izvršilni postopek I 54/2021, ki se vodi pred okrajnim sodiščem …, ne pa tudi samega potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku«.

Priznam, da kot pravnik ne razumem tega dopisa Državnega odvetništva, kako naj stranka predloži »potrdilo o neuspelem poskusu«, če pa je Državno odvetništvo poziv za plačilo odškodnine zavrnilo … (?sic!).

#zakonodaja, #državno odvetništvo, #izbrisane družbe