28. junij 2022

Upravičenci do delne odškodnine zaradi izbrisanih pravnih oseb na podlagi Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) so ogorčeni, saj doslej nihče, prav nihče v 6 mesecih ni uspel s svojim odškodninskim zahtevkom.

Državno odvetništvo, pristojno za ugotavljanje utemeljenosti zahtevkov po omenjenem zakonu, zavrača vse zahtevke, češ da upravičenec ne izpolnjuje pogojev na podlagi 5. člena ZOKIPORS.

Po določilih omenjenega 5. člena mora upravičena oseba izkazati:

“da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali

– da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika.”

Ta člen je unikum v naši zakonodaji (žal ni edini) in je v ustavno sodni praksi znan kot »navidezna pravica”, ki je težko dosegljiva ali pa sploh ni dosegljiva za nikogar (»Give and take away« – daj in odnesi).

Omenjeni 5. člen ZOKIPORS so kot amandma vsebinsko opredelili poslanci, nomotehnično pa ga je oblikovala zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in je kot tak bil tudi sprejet.

Tako oblikovan pogoj je nerazumljiv ne samo pravno temveč tudi gramatično, da ne omenjamo posebej dejstva, da država sicer priznava napako in tudi pravico do odškodnine več deset tisočim oškodovancem, vendar nihče izmed njih ne more izpolniti postavljenega pogoja.

Pravno je to napaka zakonodajalca, ki jo v pravu poznamo tudi kot pomanjkanje pomenske določljivosti – ker je norma tako pomensko nedoločna, da se ne ve točno, kaj se zahteva, in je prostor odločevalca tako velik, da lahko vedno zavrne ali zavrže zahtevek.

Glede na to, da imajo upravičenci pravico zahtevati s tožbo dokončno odločitev sodišča v treh mesecih od prejema zavrnitve Državnega odvetništva, upamo, da bodo sodišča to prepoznala in izkoristila možnost, da povprašajo Ustavno sodišče, ki bi zagotovo prepoznalo, da je zakonodajalec zavestno izigral vse oškodovance z uporabo zgoraj opisane metode: ”Daj in vzemi nazaj”.

Moj znanec je to opredelil kot odlično prikrito pogruntavščino, ki pa je ne bi pričakoval od izbrancev, ki bi naj bili v službi ljudstva – strokovne službe pri Državnem zboru, ki je poklicana, da daje mnenja o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z Ustavo in s pravnim sistemom naše države.

#izbris družbe, #zakonodaja, #odvetništvo, #državni zbor