9. oktober 2022

Zdi se nam, da vedno živimo v krizi, bodisi da je to osebna ali družbena. Odkar beremo medije, smo obremenjeni z objavami o kriznih dogodkih ali pojavih.

Danes ni nič drugače, saj kamor koli pogledamo, je kriza; pred energetsko krizo so bile coronska, begunska, moralna zdravstvena, da ne omenjam posebej medijskih poročil o podnebni krizi, terorističnih napadih, vojnih grozotah idr. Oblega nas občutek, kot da smo pred nastopom sodnega dne.

Medijske novice ne odražajo nujno resnice, kako gre dejansko v svetu, saj nas znajo vznemiriti, če se otrok joče zaradi uničene igrače, in nam v dnevno sobo posredovati v sliki in besedi grožnje, napihnjene v apokaliptične razmere, kar nas spravlja v stanje strahu.

Toda to ne pomeni, da se bo svet sesul. V resnici ljudje živijo kar dobro, v primerjavi z življenjem v preteklosti, in ni sporno, da se stvari že kar nekaj časa razvijajo na bolje.

Živimo v kriznem razpoloženju, ker primerjamo najslabše vidike sedanjosti z najboljšimi vidiki preteklosti. Naš razum, ki se težko in počasi prilagaja novim razmeram, je primarno pozoren na slabe stvari in nas zavaja z občutkom, da je bila preteklost nekako boljša od sedanjosti.

Če želimo zmanjšati pritisk občutka, da živimo v krizi, je treba k medijem, in zlasti izjavam politikov, pristopati z več skepse in se vprašati, komu bi lahko koristilo, da se tako poroča o krizi. Takšen pristop nam takoj pokaže, da stanje ni tako apokaliptično. Do obvestil o krizi je treba biti zadržan in se z njimi ne obremenjevati, zlasti če osebno ne moremo ničesar ukrepati za njeno odpravo.

Sicer pa je znana misel Maxa Frischa, švicarskega pisatelja, ki je zapisal; “Kriza je produktivno obdobje, če ni povezana z dramatičnostjo.”

#življenje, #kriza