21. april 2023

Skoraj vsak dan dobivam sporočila družbenikov izbrisanih družb v obdobju po sprejetju znanega zakona o finančnem poslovanju podjetij. Običajno so to sporočila družbenikov o zavračanju njihovih zahtevkov in izgubljenih sodnih postopkih. Danes sem dobil prvostopno sodno odločbo na 14-ih straneh, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek edine družbenice izbrisane družbe. Glede na to, da gre za še nepravnomočno sodbo, zoper katero bo verjetno vložena pritožba, ne bom omenjal sodišča in imen strank. Navajam samo opravilno številko sodbe 18/2021.
Gre za dokaj zapleten primer in zato bom navedel samo dejstva:
Družba X je imela precej premoženja in večje število delavcev, ki so opravljali gradbena dela na raznih gradbiščih. Sedež družbe je bil registriran v manjšem mestu.
Direktor družbe X se je dogovoril s Pošto, da bo sprejemal poštne pošiljke po »sistemu poštno ležeče«. Na sedež družbe je prispel izvršitelj za znesek 688,38 evrov in ker ni našel nikogar na registriranem naslovu, je o tem obvestil sodišče, ki je začelo postopek za izbris družbe X. Zoper sklep o začetku postopka izbrisa je bil vložen ugovor, ki ga je sodišče zavrnilo, ker sprejemanje pošte kot »poštno ležeče« ni v skladu z zakonom. Družba je bila izbrisana 27. 3. 2012.
Izbrisana družba X je imela terjatev do svojega naročnika v znesku 376.568,68 EUR, ki je bila predmet spora na drugem sodišču. Tožbo je družba X vložila pred njenim izbrisom.
Ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, je sodišče zavrglo tožbo ( ker tožeče stranke več ni bilo) že izbrisane družbe za plačilo terjatve, družbenica in direktor (njen mož)pa nista bila aktivno legitimirana za nadaljevanje sodnega postopka, saj edina družbenica po mnenju sodišča ni bila pravna naslednica izbrisane družbe. Sodišče jim ni priznalo statusa upnika, ki bi lahko predlagal stečaj zaradi naknadno najdenega premoženja.
Družbenica je skupaj z direktorjem družbe dne 14. 4. 2021 vložila tožbo zoper Republiko Slovenijo za škodo zaradi izbrisa družbe, v višini izgubljene terjatve in škode povezane z izbrisom družbe, v znesku okoli en milijon evrov.
Tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo zaradi poteka zastaralnega roka, treh let. Izbris družbe je bil opravljen v skladu z zakonom, je sodišče ugotovilo v obrazložitvi sodbe.

Janez Mohorič
Res nerazumljivo, po kakšnih pravnih načelih sploh deluje naše sodstvo, zakaj so načela enakopravnosti, kje so vse trditve da smo pred zakonom vsi enaki, kam so šle terjatve, res neverjetno…

Tone Potocnik
Kako naj človek spoštuje in zaupa takemu sodstvu in državi…, na osnovi navedenega?
Zato mnogi pravijo…ne išči pravice na sodišču, ker je tam ne najdeš…, žal tako daleč smo zdrsnili v tej lepi Sloveniji.
Verjetno je rešitev v napevu: le vkup, le vkup uboga raja…

Kukovec Zlatko
https://www.dnevnik.si/1042716143
dr. Andraž Teršek:
“Država vse bolj deluje, kot da bi bili ljudje njeni sovražniki!
Pravne prakse so prešle mejo absurda. V tem smislu je v Sloveniji skoraj perverzno govoriti o pristni pravni
državi oziroma o vladavini prava. Vladavina prava ni uresničena.
https://www.dnevnik.si/1042770366/slovenija/priznajmo-to-ocitno-ni-drzava-vladavine-prava-zato-se-nekajmora-zgoditi
dr. Andraž Teršek:
»V najboljšem primeru živimo v zakonski in/ali sodniški državi. V državi zakonističnega legalizma,
legalističnega zakonizma in zakonopisnega prečrkarjenja.«
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
USTAVA RS 3. člen: V Sloveniji ima oblast ljudstvo! (Država je proti ljudem-»oblastnikom« RS?)

Kukovec Zlatko
http://www.us-rs.si/documents/f9/ae/u-i-269-12-odklonilno-lm-dr-jadek-pensa2.pdf
ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE dr. DUNJE JADEK PENSA K ODLOČBI št. U-I-269/12
z dne 4. 12. 2014, KI SE MU PRIDRUŽUJE SODNICA dr. JADRANKA SOVDAT
»…, pravna varnost je bistvena prvina prava in pravne države (2. člen Ustave). Na ta
način razlaga in stališča Ustavnega sodišča prispevajo k stabilnosti razmerij v družbi, sožitju
med različno mislečimi, kar vse omogoča razvoj. Naj na tem mestu opozorim še na pomen
doktrin, standardov in kriterijev, ki so (ali pa bi morala biti) neločljiv sestavni del
vsakokratne ustavnosodne presoje. Odločitve Ustavnega sodišča in razlaga Ustave, na kateri
temeljijo, so zato izhodišče za nadaljnji razvoj ustavne misli in oblikovanje novih stališč,
predvsem pa za nadaljnje urejanje in razvoj razmerij med ljudmi na vseh platformah
življenja. Pomen sprejete razlage Ustave je tako mnogo daljnosežnejši kot razrešitev
konkretnega spora (življenjskega primera), ki je razlago izzval.

pravo#