9. maj 2023

Prebral sem desetine knjig o vlogi pozitivnega razmišljanja in o notranji moči človeka, da se v življenju lahko spremeni v lastno dobro, če to resnično želi. Mnogi so prepričani, da se sreča lahko kupi in da so srečni tisti, ki so zgradili svoj dom, kupili dobrine, ki so jih želeli, končali izobraževanje na vseh mogočih stopnjah, ustvarili družino …, vendar pa nisem prepričan, da se zaradi tega počutijo srečne. Nekateri svetovalci priporočajo, da je potrebno ustvariti lastni notranji mir in da je možno na podlagi tega s treningom doseči, da je človek srečen.
Nisem poklican, da svetujem, vendar pa menim, da obstaja tudi druga pot, da bi si zagotovili srečo, ki ni v ihtavem iskanju sreče v »imeti« ali »biti«.
Izhajajoč iz dejstva, da je življenje samo po sebi neverjetna čudežna sreča, je po vsej verjetnosti dovolj izogibanje oviram, ki nam onemogočajo, da bi uživali v dobrem počutju.
Primarno je treba izhajati iz dejstva, da smo (precej) zadovoljni s samim seboj, da živimo v danih okoliščinah zdravi in nismo ogroženi od drugih, oziroma da imamo druge radi in imajo tudi drugi radi nas. Zavedati se moramo, da se sreče ne da izsiliti, ni je mogoče kupiti in tudi ne načrtovati.
Drugo, da bi se v življenju počutili srečni, oziroma bolj praktično rečeno bili dobre volje, se je preprosto treba izogniti stvarem, ki nas ovirajo na poti do sreče. Te ovire so preprosto naše človeške slabosti, kot so: zavist, dajanje pomembnosti mnenju in kritikam drugih, posvečati pozornost nepomembnim stvarem, živeti v pretiranem strahu, prepustiti se nepotrebnim skrbem in pretirani samozavesti, imeti malomaren odnos do sebe in drugih ter se izčrpavati v tekmovalnosti in primerjanju z drugimi, s kukanjem v tujo zasebnost ipd.
Bistvena za ta pristop je ugotovitev, da pri prizadevanju da bi bili srečni, trčimo ob drugega, ki prav tako dela na tem, da bi bil srečen, in se vedno posredno ali neposredno najdemo v sferi drugih, tj. v konkurenčnem razmerju. Če pa se osredotočimo na to, da smo v osnovi že srečni s tem, da živimo, da smo to, kar smo, oziroma da imamo to, kar imamo, in se izogibamo vsega tistega, kar nas dela nesrečne, ne bomo naleteli na odpor drugih ali pa bili odvisni od njih.
Ključ do dobrega in srečnega življenja je v nas in ne v drugih, zlasti pa ne v nenehnem iskanju sreče zunaj nas, ne pa v nas samih.

Bogdana Bradac
Hvala vam g. profesor za tako lepo razmišljanje! 💕👍

Stjepan Đukić
Poštovani profesore Šime, gotovo redovito pratim Vaše napise i razmišljanja, koja ostavljaju traga u mom bitku. Ponekad te stavove i znanja izdvajam, citirajući Vas u krugu znanaca, pa i javno, kad imam priliku. Želim reći, da imate barem jednog slijednika (ma da vjerujem, da su ih stotine)…Želim Vam puno zdravlja i dug život.

Katarina Pevec Stajnko
Čudovit zapis in resničen, samo se premalo tega zavedamo.

Milivojka Kolar Mezzullo
Zelo lepo napisano!

Natalija Drolc
Hvala vam za te besede.

Zlatko Katalenić
Odlično napisano !!👍

Milan Robič
ključ sreče/izpopolnjenosti/počutja je očitno lahko edino tretja sestavina značajskega trikotnika oziroma sr(e)čne osebnosti, to je ‘početi’ (to DO), ker igra rezoniranja oziroma delo/prebujanje imaginacije uravnoteži negativne motivacijske silnice ‘imeti’ (- -) ter spodbudi nevtralni ‘biti’ (- +), da stopnjevano počnemo dobra dela (+ +) ker se na izhodu vrednostnega sistema potem počutimo popolnoma zadoščene vsak prevladujoči trenutek pris(o)tnosti sreče 🙂 srčna kultura je motivacijska silnica ‘to DO’, ki prestavi negativno v pozitivno/višje stanje, ki ga je potrebno ‘imeti’ (to HAVE) da smo prisotni v svoji biti (to BE) 🙂 ‘biti’ in ‘imeti’ se lahko nanašata na lastnino/avtoriteto, ne pa na pris(o)tnost – mnogi premožni so tako nesrečni v svoji premoženjski sreči 🙂 kakor si posteljemo, tako bomo spali/zdravi/srečni 🙂 lp

Jelka Jež
Materialne dobrine ne osrečujejo.

Eva Keršič
Vsekakor dobrodošle takšne besede v tem ponorelem svetu.

Nikola Vlahović
Tako, kot vedno, zelo lepo, poučno in modro. Vsak Vaš prispevek spoštovani profesor Šime je zlata vredan.

Lojzka Furlan
Odlično, hvala za vaše zanimivo pisanje in zelo resnična dejstva…

Jasna Vodnik Uršič
Ko smo zadovoljni in s tem dobre volje, se tudi ostalim okoli nas spremeni razpoloženje.

Dragica Bacani
Prava sreča je znotraj človeka!
Tista zunaj je kot mavrica, blešči, nas navdihuje in očara, ampak vedno odide🍀

Barbara Bračič
Krasno razmišljanje! Sreča je nasmeh drage osebe, partner, ki te vsaj 1x na dan spravi v smeh, vnuk, ki ima smisel za humor in je prijeten sogovornik, lep sončen dan ali pa dobra knjiga, ko dežuje, glasba, ki me poboža ali pa preseli v mladost, dobri prijatelji, kozarec vina, sprehod v naravi, opazovanje dreves in poslušanje ptic v gozdu… prijazni ljudje, ki ne gledajo grdo v svet…
Kako malo je treba. Same drobne vsakdanje stvari so dovolj.

Jožica Žurga
To so modrosti, ki jih napiše življenje. Bravo, dedi Šime. Jaz bi dodala samo še to, da bi nas bolj kot lastna sreča morala skrbeti sreča ljudi okrog nas, vsaj tistih najbližnjih. Se pa bojim, da je vse več ljudi, ki egoistično iščejo le svojo srečo.

Anđelka Ivanjko
Prelijepoooo receno….🙏🤗♥️

sreča#