13. julij 2023

Pred meseci sem se pogovarjal z najvišjim predstavnikom državne visoko izobraževalne institucije o možnostih večjega poudarka in premisleka o študiju ob delu oziroma študiju na daljavo ob novih tehnologijah in spoznanju, da je študij le del celoživljenjskega izobraževanja in usposabljanja. Priznam, da sem bil razočaran nad razgovorom, v katerem omenjeni predstavnik ni pokazal interesa za to temo, temveč je kar naprej posebej izpostavljal nezmožnost izvajanja te vrste študija nasploh oziroma predvsem njegovo neprimernost za posamezne vrste tehničnega študija in študija, usmerjenega v pridobivanje raznih spretnosti in veščin. Seveda mu nisem nasprotoval, da obstajajo razlike med posameznimi vrstami študija, vendar osebno ne verjamem, da ne bi bilo mogoče s prilagojeno organizacijo in ob uporabi raznih orodij v povezavi z umetno inteligenco ter z ustreznimi metodami učinkovito organizirati izrednega študija na različnih področjih, ne samo na področju družboslovja, humanistike, ekonomije in podobno. Dokaz so zasebne visokošolske institucije, ki že vrsto let izvajajo to vrsto kvalitetnega študija, ki se ga s strani državnih izobraževalnih institucij neutemeljeno in na splošno ocenjuje kot drugorazrednega.
Študij ob delu je lahko uspešen, če se organizacija študija (predavanja in vaje) prilagaja študentom, ki so zaposleni (idealna je zaposlitev s skrajšanim delovnim časom), kar smo zelo uspešno izvajali v razcvetu izrednega študija v obdobju 1970 – 1980). Ta oblika je zlasti primerna, da se pridobi dodatna izobrazba, kot pogoj za napredovanje v trenutni karieri, ne da bi se moralo odpovedati zaposlitvi. Pridobijo se lahko posebna znanja, ki pomagajo napredovati na poklicni poti.
Študij ob delu omogoča razbremenitev staršev in družbe, saj si mladi sami ustvarijo svojo finančno stabilnost in se izognejo finančnim težavam, ki jih lahko prinese redni študij. Pri tem ni odveč omeniti, da zaposleni svoje znanje takoj uporabijo v praksi. Od pomembnejših koristi izrednega študija je treba izpostaviti tudi manj opazne, vendar za osebno rast nepogrešljive prednosti, kot so: večja samostojnost, osebna odgovornost, visoka stopnja utrjevanja samodiscipline in obvladovanje organizacije upravljanja s časom, prioritizacija opravljanja nalog in samostojno učenje. Študij ob delu pogosto vključuje možnost vzpostavljanja novih stikov z ljudmi s podobnimi interesi iz različnih poklicnih okolij in sektorjev ter izmenjavo izkušenj in idej.
Izredni študij ima za študente ob delu svoje prednosti, kot je prilagodljiv urnik in možnost združevanja študija s službo ali z drugimi obveznostmi.
Kljub temu pa ima lahko tudi nekaj slabosti, med katerimi so:
Omejena interakcija s profesorji oziroma omejen dostop do profesorjev in posledično otežena komunikacija in pridobivanje pomoči pri študijskih vprašanjih. Pomanjkanje sodelovanja s sošolci, kar lahko vpliva na manjšo izmenjavo idej, skupinsko učenje in oblikovanje strokovnih mrež. Pomanjkanje zunanjih struktur in pritiska na vzdrževanje samodiscipline in motivacije. Omejen dostop do študijskih virov, glede na to da izredni študenti nimajo enakega dostopa do knjižnic, laboratorijev in drugih študijskih virov kot redni študenti. Omejene možnosti za praktično izkušnjo pri študijskih programih zahtevajo obsežne praktične izkušnje (medicina in tehnični programi). Izredni študenti morda nimajo enakih možnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj in se lahko soočajo s težavami pri pridobivanju potrebnih veščin. Manjše možnosti za mreženje, saj izredni študij omejuje tudi možnosti za mreženje in vzpostavljanje stikov med kolegi pri udeležbi na dogodkih, konferencah in drugih dejavnostih, ki omogočajo vzpostavljanje pomembnih povezav za prihodnjo kariero.
Pomembno je omeniti, da slabosti izrednega študija niso univerzalne in se lahko razlikujejo glede na posamezne študijske programe, institucije in posameznike in jih je mogoče odpraviti s prilagojeno organizacijo izvajanja izrednega študija, če bi obstajala volja odgovornih struktur pri državnih izobraževalnih institucijah in pri državnih organih, pristojnih za izobraževanje.
Osebno sem celotno izobraževanje opravil ob delu in se zavedam številnih prednosti in slabosti, ki presegajo koristi, oziroma omejitve in izzive, s katerimi se soočajo študenti v tradicionalnih programih.
Prepričan sem, da bodo tudi državne izobraževalne institucije spoznale prednosti in možnosti sodobnega izrednega študija ter iz slonokoščenega stolpa vzvišenosti vstopile v praktično življenje ljudi v spremenjenih okoliščinah …

Nikola Vlahović
Spoštovani g.profesor Šime. Še enkrat ste v svojih objavah omenili študij ob delu. Študij ob delu ni nič manj kakovosten od rednega študija. Vse kar so imeli redni študentje, imeli smo tudi izredni študenti. Torej enako število ur predavanj in enako število ur avditornih vaj. Prav tako, diplomska naloga je bila enake stopnje zahtevnosti za vse študente. Pisni del izpita je bil skupen za vse študente (tako redne, kot izredne). Ob delu sem končal Delovodsko strojno šolo, Prvo in Drugo stopnjo strojništva. Magisterski študij ni bil izredni študij, vendar, ko sem prišel pri profesorju da se dogovorim za izpit, vprašal me je za literaturo, angleško nemško in ko sem povedaj angleški jezik, dal mi je kaj je potrebno za naštudirati, izdelati seminarsko nalogo. Dogovorila sva se kdaj lahko pridem na izpit in tako je bilo pri vseh izpitih. Po zaključenih izpitih, seminarskih nalog in objav v revijah z določenim impaktom sem pristopil k izdelavi magistarske naloge. Res pa je eno, da je jutro pametnejše od večera in da izredni študij zahteva celo osebo, vztrajno osebo in veliko odpovedovanj.

Dušan Dovečar
Ravno danes sem kot IZREDNI študent Prava z izpitom iz Obligacijskega prava uspešno zaključil 2. letnik.
Poudarjam, das sem danes (13.07.23) IN kot izredni študent opravil zadnji izpit za drugi letnik; to pa poudarjam zato, ker vem da ima še veliko REDNIH študentov kar nekaj obveznosti za opravit.
Torej, s tem vidimo, da tudi kot izredni študent (ki je še zraven zaposlen za polni delovni čas) lahko dosežeš marsikaj- le če je volja in motivacija za nova znanja.
Pa še to: moji rezultati so plod mojega dela, pa čeprav sem
“samo” izredni študent; nič mi ni bilo podarjeno zato ker sem izredni študent.

Barbara Toplak
Sem v delovni skupini za prenovo visokošolske zakonodaje in lahko vam povem razlog, zakaj so nekateri proti izrednemu študiju in hkrati podpirajo “vseživljensko učenje”.
👉Ker so za slednje na voljo milijoni za javne univerze.
👉Drugo jih sploh ne zanima.

študij#