Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Kaj nas starejše moti?

9. marec 2022

Moj znanec je bil pred nekaj dnevi slabe volje. Povabil sem ga na kavo in kozarček … (slednjega ne smem zapisati, ker bi to bila komercialna reklama) in se je pritoževal, da:

• je razočaran, ker je pred tridesetimi leti bil prepričan, kako bo naša dežela druga Švica;

• se danes družba šele spušča v avanturo z demokracijo in so vsi postali verbalno veliki demokrati, ne da bi sploh vedeli, kaj je demokracija;

• je danes, malo pred volitvami, tako seksi vstopiti v politično sfero in se družiti z levičarji le po besedi in z desničarji v praktičnem življenju;

• bodo najboljši prijatelji pomrli pred njim;

• se njegovi znanci ločujejo v pozni starosti, kot nobelovec Mario Vargas (perujski pisatelj), ki se je ločil star 79 let po 50. letih zakona;

• se boji, da ne bo pred dokončno poslovitvijo napisal pravno veljavne in pravične oporoke;

• mu bodo osmrtnico objavili s slovničnimi napakami;

• ima še kup knjig, ki mu jih pošiljajo založbe in jih še ni prebral, ker nikoli nima časa;

• še vedno ni uspel povrniti (za vnuke) nacionaliziranega premoženja, ki so ga komunisti vzeli njegovemu dedku;

• bi še toliko rad povedal mladim o preteklem težkem življenju, vendar ga mladi nočejo poslušati;

• mediji zavajajo in prikrivajo pravo resnico;

• ne mara sodobnih romanov, ki se začnejo z dogajanjem v spalnici, namesto da se končajo pred vrati spalnice, tako kot jih je bral v mladosti, ki so mu omogočali, da si sam zamišlja pravi konec romana;

Da bi ga pomiril, sem mu dal le nasvet, kako je treba napisati pravno veljavno oporoko, ne vem pa, kaj je to pravična oporoka.

Zanimivo je, da sva se po izpiti kavi in ob kozarčku, za katerega ne vem, ali je bil še napol poln ali pa napol prazen, začela pogovarjati, kako je življenje tudi v starosti lepo in razburljivo ter kako sva srečna, da živiva zdaj in tukaj.

Šele sedaj spoznavamo grozoto vojne v Ukrajini, zlasti ko spremljamo starejše in nemočne, ki morajo zapuščati svoje razrušene domove in iskati postelje pri tujih dobrih ljudeh.

Ugotovila sva, da se sploh ne zavedamo, kako smo srečni, in res ne vemo, zakaj nas take malenkosti, o katerih sva se pogovarjala, motijo.

#starost, #življenje

Komentiraj