12. novembra 2025 je v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru in prek videokonferenčne platforme Zoom potekala redna skupščina Slovenske akademije pravnih znanosti (v nadaljevanju: Akademija). Dogodek je pomenil pomemben mejnik v razvoju Akademije, saj so bili na njem sprejeti ključni dokumenti, ki bodo usmerjali delo v prihodnjih letih. Med drugim je bil soglasno potrjen program dela za leto 2026, izvoljenih pa je bilo tudi deset novih članov Akademije ter dva nova člana predsedstva.

 V Akademiji je z današnjimi volitvami  izvoljenih 45 članov od statutarno določenih 50 doktorjev oziroma magistrov znanosti.

Skupščina je tako potrdila prizadevanja za nadaljnjo profesionalizacijo delovanja, jasno strukturirano organiziranost ter razširitev aktivnega članstva. Poseben poudarek razprav je bil namenjen razvoju Akademije kot strokovne, neodvisne in javno prepoznavne institucije na področju pravne znanosti v Sloveniji.

Program dela za leto 2026

Program dela, ki je bil potrjen na skupščini, vključuje več ključnih strateških in razvojnih usmeritev, med katerimi izstopajo:

1. Prizadevanje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu

Prioritetna naloga Akademije v letu 2026 je izpolnitev vseh pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah (ZNORG).
Ta status bo omogočil:

• večjo legitimnost delovanja v javnem prostoru,
• možnost kandidiranja na razpisih,
• večje zaupanje institucij in javnosti,
• utrjevanje vloge Akademije kot strokovnega sogovornika pri vprašanjih pravne ureditve, demokracije in človekovih pravic.

2. Obveznost strokovnega prispevka vsakega člana

Člani Akademije so se zavezali k:

• pripravi strokovnih povzetkov svojih doktorskih disertacij ali magistrskih del,
• objavi teh povzetkov na spletnih straneh Akademije,
• predstavitvi teh del članom Akademije in širši zainteresirani javnosti.

Ta obveznost predstavlja enega temeljnih mehanizmov za uresničevanje poslanstva Akademije: povečevanje transparentnosti, dostopnosti in kroženja pravnega znanja.

3. Spodbujanje javnih predstavitev in strokovnih razprav

Program ne predvideva zgolj objav povzetkov, temveč tudi organizacijo javni predstavitev, okroglih miz in strokovnih razprav, ki bodo omogočile interdisciplinarne povezave ter dialog med pravno teorijo in prakso.

Cilj je:

• približati znanstvene dosežke širši strokovni in laični javnosti,
• dvigniti raven pravne kulture,
• vzpostaviti platformo za povezovanje pravnikov različnih profilov.

4. Krepitev notranje organiziranosti in mednarodne dejavnosti

Program predvideva:

• vzpostavitev delovnih skupin,
• nadgradnjo spletnih in digitalnih orodij,
• spodbujanje mednarodnega sodelovanja,
• navezovanje stikov s sorodnimi akademijami in institucijami v tujini.

Izvolitev novih članov Akademije

V letu 2025 je Akademija razširila svoje vrste s sprejemom desetih novih članov, ki s svojim znanstvenim, raziskovalnim in strokovnim delom bogatijo širino Akademije in utrjujejo njeno vlogo na področju pravne znanosti.

Novi člani so:

• dr. Zlatan Dežman
• dr. Peter Felicijan
• dr. Breda Hladnik
• dr. Dušan Jovanovič
• dr. Kristijan Zahrastnik
• dr. Benjamin Lesjak
• dr. Aleksij Mužina
• dr. Aljoša Polajžar
• mag. Ivan Simič
• dr. Sebastijan Valentan

Njihova strokovna področja zajemajo širok spekter pravnih disciplin, od javnega in ustavnega prava do civilnega, gospodarskega, evropskega in mednarodnega prava. S tem Akademija krepi svojo multidisciplinarno zasnovo in sposobnost kakovostnega odzivanja na kompleksna pravna vprašanja sodobnega časa.

Izvolitev članov predsedstva

Skupščina je izvolila tudi dva nova člana predsedstva, ki bosta s svojim strokovnim ugledom in izkušnjami prispevala k strateškemu vodenju Akademije:

• dr. Aleksij Polajžar
• dr. Kristijan Zahrastnik

Njuna izvolitev predstavlja pomembno kadrovsko okrepitev, ki bo pripomogla k učinkovitejšemu izvajanju zastavljenega programa dela in h krepitvi položaja Akademije v javnosti.

Nagovor predsednika predsedstva

Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Slovenske akademije pravnih znanosti ter kandidatke in kandidati za članstvo,

z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so bila v iztekajočem se letu opravljena vsa nujna organizacijska in pravno-konstitutivna dejanja, ki omogočajo, da Akademija v polnosti zaživi in se uveljavi kot pomemben dejavnik v prostoru slovenske pravne znanosti in prakse.

Postavili smo trdne temelje, a ti bodo dobili pravo vrednost šele z našimi skupnimi prizadevanji. Akademija ni institucija, ki bi obstajala sama po sebi – je skupnost strokovnjakov, ki jo soustvarjamo s svojim delom, predanostjo in odgovornostjo.

Ugled Akademije je odraz dejavnosti njenih članov.
Pasivnost pomeni zamujeno priložnost – tako za posameznika kot za celotno skupnost.

Zato vas toplo vabim, da v prihodnjem letu:

• aktivno sodelujete pri projektih,
• prispevate svoje zamisli in raziskovalne rezultate,
• podprete prizadevanja za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu,
• ter sodelujete pri širjenju strokovnega znanja v javnosti.

Skupaj lahko pokažemo, da je Akademija institucija, ki v slovenski družbi predstavlja glas strokovnosti, etičnosti in pravne kulture.

Naj bodo leta pred nami zaznamovana s sodelovanjem, ustvarjalnostjo in akademsko odličnostjo.

S spoštovanjem,
zasl. prof. dr. Šime Ivanjko
predsednik predsedstva Slovenske akademije pravnih znanosti

Ko človek vstopa v starost, se spomini pogosto vračajo ne v podrobnosti, temveč v globine. In ob petdesetletnici ustanovitve Univerze v Mariboru katere začetkom sem bil priča – in soudeleženec – ne štejem več let, temveč pomen.

Takrat – mlad, zagnan, pogosto tudi prestrašen pred odgovornostjo – sem skupaj s somišljeniki podpisal Samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru kot pravni ustanovitveni akt, ki ni bil zgolj pravni dokument, ampak obljuba. Obljuba prihodnjim generacijam, da si zaslužijo možnost učenja, razvoja, rasti… tukaj, v Mariboru, visoko industrijsko razvitem mestu na vzhodu države, kjer znanje dolgo ni imelo domovanja, je pa zato v njem živelo, sposobno in znanja željno delavstvo iz celotne takratne države. Drugi Manchester, kot so ga pogosto imenovali industrijski vizionarji.

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je z osrednjo slovesnostjo obeležila 65. obletnico študija prava v Mariboru. Zbrane sta uvodoma nagovorila dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Tomaž Keresteš in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič.

Rektor je poudaril, da je »poslanstvo Pravne fakultete Univerze v Mariboru od vsega začetka jasno: vzgojiti pravnike, ki ne poznajo le zakona, temveč razumejo pravičnost. To je razlika med znanjem in modrostjo – med črko in duhom prava. In prav v tem je veličina tega poklica«.

Slavnostni govornik, minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek je izpostavil: »Novi globalni izzivi postavljajo pravno znanost in prakso pred veliko odgovornost. Zato je danes bolj kot kdaj koli prej pomembno, da stojimo za pravom, za pravičnostjo in temeljnimi svoboščinami, ki jih moramo vedno znova uveljavljati in braniti.«

Na dogodku so podelili priznanja, pohvale in zahvale dekana študentom, ki so v preteklem obdobju izstopali po svojih dosežkih. Zlato plaketo Pravne fakultete UM za življenjsko delo e prejel prof. dr. Ludvik Toplak, zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Ob jubileju je fakulteta podelila tudi spominski srebrni kovanec zaslužnima profesorjema prof. dr. Ludviku Toplaku in prof. dr. Šimetu Ivanjku. Slednji se je ob tej priložnosti v imenu vseh nagrajencev zahvalil in poudaril pomen pravne znanosti za pravičnost, dostojanstvo in svobodo:

Ko danes stojim pred vami kot najstarejši pričevalec te poti, me preveva globoka hvaležnost in tih ponos. Bil sem le majhen del velike zgodbe, a ta zgodba me je spremljala vse življenje. Hvaležen sem, da mi je bilo dano, da sem velik del svojega življenja preživel v tej ustanovi. Med ljudmi, ki so verjeli, da je pravo več kot le črka zakona; da je temelj pravičnosti, dostojanstva svobode.

Ko se tradicija sreča s hvaležnostjo

Spoštovani dekan, prof. dr. Tomaž Keresteš,
iskrena hvala Vam, senatu in sodelavcem Pravne fakultete Univerze v Mariboru za izjemno lepo pripravljeno in izvedeno svečanost ob 65. obletnici študija prava v Mariboru.
Dogodek je bil več kot protokolarni trenutek — bil je izraz povezanosti, spoštovanja in ponosa na skupno zgodbo, ki jo že desetletja soustvarjamo profesorji, študenti in sodelavci.
Občutili smo pristno pripadnost celotne fakultetne skupnosti, ki je s svojo skrbnostjo in zavzetostjo dala svečanosti poseben pomen.
Še posebej čutimo hvaležnost za čast, ki sta jo kolegu prof. dr. Ludviku Toplaku in meni izkazala fakulteta in senat, podelitvijo spominskega srebrnjaka in z možnostjo, da mi je bilo dano spregovoriti na svečanosti.
Takšni trenutki potrjujejo, da ima naša fakulteta močne temelje — zgrajene na znanju, sodelovanju in spoštovanju preteklih in sedanjih prispevkov.
Z iskreno hvaležnostjo in spoštovanjem,
prof. dr. Šime Ivanjko

Kot uvod v teden, posvečen 50. obletnici Univerze v Mariboru, je bila 15. septembra 2025 v veliki dvorani Univerze predstavljena znanstvena monografija Pol stoletja znanja in raziskovanja. Na slavnostni predstavitvi sem sodeloval kot član uredniškega odbora in soavtor omenjene publikacije.

Ob tem sem kot edini še živeči član ožje skupine sopodpisnikov svečane pergamentne listine – akta o ustanovitvi Univerze v Mariboru – predstavil spomine na zaslužne osebnosti in na okoliščine petnajstletnih prizadevanj za ustvarjanje pogojev, ki so leta 1975 pripeljali do ustanovitve univerze.
Poudaril sem, kako smo bili ob ustanovitvi enotni in navdušeni, čeprav ni manjkalo določenega nasprotovanja posameznih družbenih struktur. Naše vizije so bile jasne, pričakovanja velika – a petdesetletni razvoj univerze je presegel vse, kar smo si takrat drznili predvideti.

Danes, pol stoletja kasneje, lahko rečem, da je razvoj univerze presegel vsa naša pričakovanja. To je potrditev, da so bili naši napori vredni in da so sanje, ki smo jih imeli pred petdesetimi leti, postale resničnost – še bogatejša, kot smo si takrat sploh upali misliti.

Hvaležen sem, da sem dočakal ta trenutek, ko se lahko ozrem nazaj in z zadoščenjem vidim, kako so se naša prizadevanja uresničila. Hvala vsem, ki ste univerzi v teh desetletjih dajali znanje, delo in srce ter jo soustvarjali v ustanovo, na katero smo lahko ponosni vsi.