Koristni oziroma nekoristni umetniki
27. februar 2025
Te dni se v naši družbi veliko razpravlja o predlogu vlade, da dodeli posebne pokojnine umetnikom. O tem naj bi ljudstvo odločalo na referendumu. Nekateri menijo, da bo ta referendum glasovanje proti vladi, drugi pa da gre za glasovanje proti umetnikom. Ne vem še, kako bi glasoval. Če bo to referendum zoper vlado, potem bi glasoval proti vladi, ker menim, da ne dela tako, kot pričakuje ljudstvo; če pa je to glasovanje proti ali za umetnike, pa še ne vem.
Poznana mi je misel portugalskega pesnika in pisatelja Fernanda Pessoa, enega od najpomembnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja, ki je zapisal, da je »umetnost izogibanje delovanju in življenju«. Če je to res, potem bi naj bili umetniki »nekaj«, kar družbi ne koristi. Prepričan sem, da Pessoa ni mislil, da umetniki ustvarjajo zato, da bi se izognili surovosti in kaosu resničnega življenja. Umetnost je pogosto kontemplativna, analitična. Umetnik ne deluje neposredno v družbi kot politik ali podjetnik, ampak skozi simboliko, metafore in estetiko posreduje svoja spoznanja in čustva. Pessoa je včasih razmišljal o umetnosti kot o nečem samemu sebi namenjenem, ne nujno koristnem ali praktičnem za vsakdanje življenje. On sam je bil umetnik sanjač, ki je živel, ne da bi se dejansko aktivno udejstvoval v realnem življenju.
Res je, da nekateri menijo, da je umetnost način bega in izogibanja vsakdanjemu življenju, drugi pa trdijo, da je umetnost pravzaprav najvišja oblika delovanja – saj ima moč, da spremeni družbo, oblikuje misli in vpliva na svet. Čeprav se zdi, da so umetniki »pasivni« v družbi, pa so kljub temu še kako delovno prisotni v družbi. V osnovi je umetnost subtilen način delovanja v svetu s spreminjanjem razmišljanja ljudi in sveta. Glede na posamezne vrste umetnosti le-ta odpira pomembna družbena vprašanja, ustvarja močne čustvene odzive, premika kolektivno zavest in je sredstvo družbene kritike in aktivne refleksije. Premiki v zgodovini so bili praviloma iniciirani z razmišljanji umetnikov in mislecev. Umetniki ustvarjajo novo obliko resničnosti, ki prej ni obstajala. Omogočajo ljudem, da mislijo, čutijo in se premikajo naprej. Umetnost ni izogibanje življenju, ampak njegovo preoblikovanje in poglobitev. Umetnost lahko deluje kot most med tem, kar je, in tem, kar bi lahko bilo. Umetnost je dejanje najgloblje angažiranosti na področju preoblikovanja in poglobitev življenja ter ustvarjanje novih resničnosti.
Torej če gre za referendum o umetnosti, kot iskanju presežnega, potem nimam dileme, kako bom glasoval …
Zakaj nekaterim izbranim umetnikom posebne pokojnine?,če že itak dobivajo pokojnino ?
Zakaj potem tkalka z 40 leti delovne dobe ni upravičena do posebne pokojnine,pa vemo kakšne so pokojnine teh ljudi.
Zakaj vzgojitelji,učitelji in profesorji niste upravičeni do izrednih pokojnin?
Politiki pa se itak volijo na volitvah!
Navsezadnje pa se postavlja vprašanje:
Mar ni vsak človek umetnik?
Izjemne pokojnine ne pašejo v pokojninski sklad. Praviloma so tam upravičenci, ki so vplačevali v ta sklad in samo to je osnova za pokojnine. Sedaj pa je ta postal nekakšna socialna ustanova raznih partizanskih naslednikov in levih umetnikov lenuhov. Vse na račun tistih, ki so delali in vplačevali, ki tudi zaradi tega dobivajo manjše pokojnine. Absurd je tudi to , da ima izdajalec Slovenije najvišjo privilegirano pokojnino. Temu se moramo upreti.
Veliki španski in svetovni umetnik, slikar, Pablo Ruiz Picasso, ustvarjalec priznanih umetnin, je ob neki priliki rekel, da je namen umetnosti, da izpere prah iz vsakdanjega življenja…
Umetniki, ki jih trg prepozna in verificira ne potrebujejo državne ne potpore, ne miloščine…še manj pa posebnih pokojnin. Če je nekdo dobitnik Prešernove nagrade (ki ni majhna), ali dobitnik nagrade Prešernovega sklada, ne potrebuje še nagrade v obliki posebne penzije.
#umetnost, #zakonodaja
Komentiraj