20. januar 2022

Pred dnevi me je prijatelj na družbenem omrežju povprašal, kaj pomeni pravno »dejanski lastnik« in zakaj je njegovo ime objavljeno v Seznamu neplačnikov davkov Finančne uprave RS (FURS), ker družba v kateri je delničar 30 % ni plačala davčnih obveznosti.

Ker se že nekaj let ne ukvarjam korporacijskim pravom sem se poglobil v predpise in priznam kot pravnik, da sem neprijetno presenečen, kako davčni predpisi praktično negirajo korporacijsko pravo z pravno ureditvijo in terminologijo, ki mi je res tuja.

Najprej sem ugotovil v Zakonu o davčnem postopku zakonsko pooblastilo FURSU, da Generalni finančni urad enkrat mesečno, najkasneje do 10. v mesecu, na svojih spletnih straneh objavi podatke o zavezancih za davek, ki imajo zapadle neplačane davčne obveznosti ( prvi odstavek 20.člena). Ta določba mi se zdi še sprejemljiva.

Presenečen pa sem bil ob prebiranju 5. odst. istega člena navedenega zakona, ki določa, da se ob objavi firme družbe dolžnika objavijo imena in datum rojstva družbenikov oziroma delničarjev, ki imajo delež upravljavskih pravic več kot 25.% v družbi. Podatke o dejanskih lastnikih pa FURSU zagotavlja AJPES.

Ob teh določbah sem se spraševal, kaj je to »dejanski lastnik«, saj tega pojma Zakon o gospodarskih družbah ne pozna. Po tem pa sem ugotovil, da Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (zppdft-1) 21 krat imenja dejanskega lastnika.

Po vsej verjetnosti je to prevod iz direktiv, ki se uvodoma navajajo omenjenem zakonu, vendar bi zakonodajalec moral uporabiti bolj jasno in pravno pravilno opredelitev pojma v kontekstu pravne discipline korporacijskega prava.

Moti me pojem lastnika še bolj pa dejanskega lastnika v tem kontekstu davčnega prava. V pravu je vsak lastnik tudi dejanski lastnik. V korporacijskem pravu družbeniki in delničarji niso lastniki oziroma solastniki družb. (Družbenik-ustanovitelj d.o.o ni njen lastnik, delničar pa ni lastnik oziroma solastnik delniške družbe-je pa lastnik delnice kot kosa papirja. Družbenik d. o. o je le imetnik pravice do poslovnega deleža, kot skupka določenih upravičenj v družbi).

V naši družbi smo neobičajno občutljivi pri varovanju osebnih podatkov ( imamo tudi posebno institucijo, ki skrbi za varovanje osebnih podatkov) vendar pa je FURSU »vse ravno do Kosova« kot smo to slišali v bivši državi.

FURS ustvarja posebno pravno terminologijo, ki jo tudi pravniki ne razumemo.

Vprašujem se, zakaj se objavljajo imena družbenikov in delničarjev, če družba ni plačala svojih obveznosti. To je po mojem skromnem mnenju posledica pojmovanja, da je družbenik lastnik in ga je treba osramotiti kot neplačnika davkov. Gre za znani pojav ujetosti v lastniško koncepcijo podjetništva in nepoznavanja pojma lastnine v korporacijskih razmerjih. FURS ne more poplačati svojih terjatev do družbe od družbenika, razen po sodno izvedenim postopkom spregleda pravne osebnosti ( to postopek v skladu 8. členom ZGD v katerem se dokazuje, da je družbenik zlorabil svojo družbo v zasebno korist). Ko FURS objavi ime družbenika ali delničarja v seznamu neplačnikov davčnih obveznosti, sporoča javnosti, da je tudi on dolžnik ali pa odgovoren za neplačilo dolga. To sporočilo posega v čast in dobro ime ter poklicno poštenost družbenika in zelo škodljivo za podjetništvo.

Zakaj je potrebno izpostavljati posameznika moralni obsodbi, če pa ni odgovoren za tovrstno dejanje z vidika morale in še manj z vidika prava.

Ta objava pomeni le ustrahovanje podjetnikov in njihovo stigmatiziranje brez dejanske potrebe. Možno je, da so ustvarjalci tega pravila v zakonu bili tudi nosilci ideje uzakonjene v Zakonu o finančnem poslovanja podjetjih 1999 leta, ki so omogočili administrativni spregled pravne osebnosti (prenos obveznosti izbrisane družbe na družbenike) brez sodišča. Spoznanje, da je to bila napaka je dozorelo šele po 22. letih sprejetjem Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR).

Zanimivo je, da Informacijski pooblaščenec na spletni strani Seznama neplačnikov opozarja , da ni dovoljeno osebne podatki o neplačnikih – fizičnih osebah in dejanskih lastnikih pravnih oseb vzpostavljati novih zbirk osebnih podatkov in prav tako pa objavljenih podatkov tudi NI DOVOLJENO vnašati v že obstoječe zbirke osebnih podatkov, kar pomeni, da je medijem in obrekovalcem imenovanih dovoljeno razširjati informacijo o njihovi »nepoštenosti«.

Kaj pa to pomeni za posameznega podjetnika, pa vedo prizadeti sami.

Pravo ne more uspešno delovati in država ni pravna država, če posamezni državnim resorjem dovoljuje oblikovanje posebnih pravnih pravil in uveljavljanje posebne terminologije mimo ustaljenih pravnih pojmov.

Post scriptum!

Rad bi javno vprašal mag. Ivana Simiča, generalnega direktorja FURSA, ki je, kot se spomnim, magistriral z odličnim uspehom iz področja korporacijskega prava, ali podpira javno objavo družbenikov in delničarjev, in s tem insinuira javnosti, da so sodolžniki davčnih obveznosti družb, v katerih so le družbeniki oziroma delničarji.

#pravo, #zakonodaja, #FURS, #neplačniki, #morala