4. september 2022

Včeraj sem na hrvaški TV gledal dokumentarno oddajo o 13-letnem Pavleku Morozovu, ki je postal heroj Sovjetske zveze v 30-ih letih preteklega stoletja, ker je izdal v šoli svojega očeta, ki je skrival kmetijske pridelke pred obveznim odkupom in bil proti takratnim kolhozom. V sodnem postopku zoper očeta je Pavlek izjavil, da je njegov oče izdal oktobrsko revolucijo in očeta Stalina, za kar je bil oče obsojen na 10 let zapora. Pozneje so našli Pavleka in njegovega mlajšega brata mrtva in za njuno smrt so bili obsojeni domnevna morilca dedek in babica ter bratranec.

O Pavleku kot heroju je bilo napisanih več knjig in opera kot hvalospev, njegovo ravnanje pa je bilo v vseh šolskih učbenikih hvaljeno kot zvišano herojsko dejanje (sic!?).

Ob tem sem se spomnil otroštva moje generacije ob koncu 40-ih let preteklega stoletja, ko smo kot lačni otroci trepetali pred obvezno oddajo kmečkih in drugih prehrambnih pridelkov. Vedeli smo za skrivanje hrane naših staršev, čeprav so to delali na skrivaj. Bali smo se, da ne bi mi v šoli tega povedali sošolcem ali, Bog varuj, učiteljem. Nismo se bali, da bi bili pretepeni, kar je takrat bila najbolj običajna kazen doma in v šoli. Zlasti smo bili ustrahovani s »packami« z ravnilom, s katerimi so nas tako radodarno kaznovali učitelji za vsako tudi najmanjšo napako. Bali smo se za starše, ki bi bili kaznovani z zaporom, če bi se odkrilo njihovo skrivanje hrane. Dobro se spomnim, kako smo bili prestrašeni s komunizmom, da smo se še kako izogibali ti. komunističnih hiš v vasi.

Preprosto, naše otroštvo v vojni in zlasti neposredno po njej je bilo prežeto s strahom za starše, ki so vidno trpeli zaradi zunanjih pritiskov na njihova verska prepričanja in imeli odpor do družbenih sprememb, ki jih je prinesla nova družbena ureditev.

V nasprotju s starši so nas učitelji v šoli prepričevali o lepoti nove družbene ureditve in o »zaostalosti« naših staršev, ki ne razumejo novih idej o idealni bodočnosti.

Rasli smo v dveh svetovih z različnimi vrednotami, kar ni ostalo brez posledic v poznejšem življenju pri srečanjih z mladimi rodovi, ki si ne morejo predstavljati naših doživetij v otroštvu.

Zato ne bi bilo odveč malo več razumevanja za starejše, ki so otroštvo preživeli ob ljubečih starših, za katere pa so učitelji pripovedovali, kako so zaostali …

#Pavlek Morozov, #družbena ureditev