Načrtovanje v starosti
29. januar 2024
Dokler je človek v aktivnem delovnem razmerju, mu predvsem delo določa potek dneva, tedna, meseca in leta. Določa mu na primer, kdaj mora vstati in iti od doma, koliko časa dela, kdaj se vrača domov, kdaj počiva, kdaj ima proste dneve, kdaj gre lahko na dopust itd.
Številnim zaposlenim se zdi samoumevno, da je človek v pokoju lahko samo srečen, ker je gospodar samega sebe in lahko počne, kar hoče. Vendar izkušnje kažejo, da temu ni vselej tako. Nekateri starejši, ki so na primer v preteklosti živeli predvsem za poklic, v pokoju naenkrat ne vedo več, kaj bi počeli in doživljajo občutja praznine. Upokojitev zahteva od človeka ne samo veliko sposobnosti za prilagajanje temveč tudi precejšnjo preureditev življenja. Zelo pomembno je, da si znamo sami načrtovati oz. razporediti svoj čas. Strukturirati si moramo vsak dan posebej, pa tudi teden, mesec, vse leto …
Vsega pa tudi ne moremo vnaprej načrtovati, saj življenje samo načrtuje namesto nas … Tedaj si dopustimo reševati probleme takrat, ko nastopijo. Ko je človekova prihodnost negotova, se moramo radostiti sedanjosti in se veseliti vsakega trenutka posebej in biti hvaležni za vsak dan, ki nam je podarjen.
V starosti se vsi soočimo z različnimi izzivi, vključno s tem, da nam stare zgodbe v življenju postanejo manj pomembne ali pa se nam zdijo izčrpane. To nas pripelje do občutka izgube smisla in motivacije za iskanje novih virov pomena in zadovoljstva, kot so zainteresiranost za raziskovanje novih hobijev, učenje novih veščin, sklepanje novih prijateljstev ali sodelovanje v prostovoljskih dejavnostih. Ob tem se soočamo z vprašanji glede lastne identitete, vrednot in ciljev in se začnemo spraševati, ali je vredno iskati nov pomen in priložnosti, če pa je na vidiku konec vsega. Vsi se kdaj znajdemo v stanju resignacije in nemoči.
Čeprav je smrt neizogiben del življenja, je treba živeti polno življenje in izkoristiti trenutke, ki so nam na voljo ob iskanju ravnotežja med sprejemanjem lastne situacije in aktivnim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti življenja v trenutnem stanju. Namesto da bi se osredotočali na končnost življenja, se lahko osredotočimo na to, kako maksimalno izkoristiti trenutno fazo življenja. Aktivno iskanje novih izkušenj lahko vodi do razvoja življenjske modrosti in nam pomaga bolje razumeti sebe in svet okoli sebe. Raznolike dejavnosti, ki vključujejo intelektualni napor, lahko prispevajo k ohranjanju mentalne aktivnosti in zdravja. Ukrepanje je nujno za izboljšanje lastnega življenja, doseganje osebnih ciljev in doživljanje smiselnosti.
Tako kot smo načrtovali svoje življenje v mladosti in v osrednjem življenjskem obdobju, je tudi v starosti potrebno načrtovanje glede na novo nastale okoliščine, ki so povezane z vstopom v starostno obdobje. Pri tem je v ospredju načrtovanje skrbi za ohranjanje dobrega zdravja, vključno s preventivnimi ukrepi, in v zvezi s tem premislek o zdravstveni oskrbi v primeru resne bolezni. Razen tega pa je treba sprejeti tudi strateške odločitve glede komunikacije z družino o željah glede oskrbe, bivanja in o drugih pomembnih vprašanjih, kot so: razmislek o prilagoditvah doma za lažje življenje v starosti, vključno z varnostnimi ukrepi, o načrtovanju prenosa premoženja, oporoki in drugih pravnih vprašanjih, o možnostih za premestitev v bolj primerno bivališče, če je sedanje preveliko ali neprimerno. Načrtovati je treba vprašanja o ohranjanju družabnih stikov, sodelovanju v skupnostnih dejavnostih in izogibanju socialni izolaciji, o psihološki ter verski podpori, če je to potrebno, ter o aktivnem iskanju dejavnosti in praks, ki prispevajo k dobremu počutju in notranjemu miru. Skratka načrtovati je treba podobno kot v aktivnem življenju, upoštevajoč nove okoliščine in nujnost drugačne vsebine, pri čemer so, kljub vsemu, v ospredju tudi finančni vidiki v sedanjem času krize in nenehnih podražitev stroškov življenja. Le-te je treba pametno povezovati z upravljanjem ustvarjenega premoženja, z možnostjo koriščenja dedovanja za finansiranje sedanje faze življenja, namesto zagotavljanja premoženjske koristi za dediče.
Morda ni odveč premislek o sodobnem upravljanju s premoženjem v starosti, ki se danes pogosto sliši: »Premoženje je treba porabiti za svoje življenje in z nekritim čekom plačati lastne pogrebne stroške«.
O daljši vključenosti v delo govori lahko le tisti, ki se v svojem času dela ni iztrošil, tisti, ki se boji izgube dohodka in tisti, ki se nima kam dat, živi v omejenem stanovanju in se ne vključuje v nobene možnosti, ki so organizirane za ljudi v pokoju.
Dragi profesor, v upokojitvi se vsi srecamo s spremenjenim načinom življenja. Prepoznati je treba, da nam dneva več ne usmerja naše delo, ampak mi sami. Sama ugotavljam, da mi še vedno ugaja strukturiran dan. Saj poznate tisto: Kdor nima lastnih ciljev, izpolnjuje tuje cilje. Vsemu, kar ste zapisali, pritrjujem. In če se dobro organiziramo, smo zadovoljni.
Rada bi omenila še, da je pozitivno gledanje in zadovoljstvo nujno za zdravje. Poudarjam sodobne razisksve dr. Liptona in dr Dispenze, da se naj izogibamo malodušja, ker to sproža negativna čustva, ki na naše organe in torej zdravje, delujejo izčrpljujoče. Sami moramo torej nadzorivati svoje misli, da sami sebi z njimi ne povzročamo skrbi in stresa. Baje je 80% tega, za kar smo zaskrbljeni, skrb “na zalogo”, češ, kaj bi se lahko zgodilo, torej še ne obstaja, ne pa glede tega, kar se nam že dogaja.
Vam pa hvala za Vaše zapise. Odlicni so in celoviti.
Potrjujem vse, kar ste napisali. Življenje je potrebo živeti normalno, delati vse kar zmoreš in se veseliti vsakega dneva.
#življenje, #starost
Komentiraj