9. januar 2024

Starejši se pogosto znajdemo v neugodni situaciji, da svojemu okolju, najbližjim in drugim radi izpostavljamo svoje dosežke in uspehe iz naše preteklosti. Po vsej verjetnosti nas ni malo, ki se v starosti preveč hvalimo, kako smo bili uspešni, čeprav to malokoga ali nikogar ne zanima. To je tudi ena od negativnih strani družbenega omrežja kot ene od novih sodobnih oblik komuniciranja na daljavo. Izpostavljanje preteklosti je posledica želje po spominjanju preteklih trenutkov, izkušenj in ponosa na dosežke, ki smo jih dosegli skozi leta relativno dolgega življenja. Verjetno s tem nezavedno ohranjamo v svojih očeh pozitivno samopodobo, ki je v obdobju starosti nasploh zelo ranljiva, je pa tudi izraz potrebe po spoštovanju s strani drugih.

Dejstvo je, da sodobno življenje ne prenese zanimanja za preteklost posameznika, če ne gre za osebo, ki je medijsko ali drugače znana po dobrih ali zavržnih dejanjih. Mnogi ljudje so bolj osredotočeni na trenutne dogodke in prihodnost kot na pretekle dosežke, zlasti pa ne na uspehe posameznika, ki nimajo pomena za druge. To, kar se zdi pomembno in zanimivo za nas osebno, ni tako zanimivo tudi za drugega. Medosebni odnosi se danes pogosto osredotočajo na trenutne interakcije in čustva ter manj na pretekle dosežke.

Posebej pa je zanimivo, da se včasih v družbi in v medijih bolj poudarjajo poklicni uspehi in dosežki, manj pa govorimo o lojalnosti in skrbnosti, ki ju ljudje izkazujejo drug drugemu. To je lahko posledica kulturnih vrednot, ki poudarjajo individualne dosežke in zunanji uspeh, manj pa skupne vrednote posameznih družbenih skupin.

Ob iniciiranju razgovora o naših uspehih je treba biti pozoren tudi na druge vidike življenja, kot so medsebojni odnosi, pripadnost, skrbnost in empatija. Svojo osebno srečo in zadovoljstvo gradimo praviloma na temelju medsebojnih odnosov in povezanosti z drugimi. Odnosi, zgrajeni na lojalnosti, skrbnosti in spoštovanju, lahko prinesejo dolgoročno zadovoljstvo in podporo prav v starosti. Spoštovanje in osrečujoč odnos je v starosti mogoče pričakovati od različnih krogov ljudi. Ključno je, da so ti odnosi zgrajeni na vzajemnem spoštovanju, empatiji in sočutju.

Povezave s člani družine so pri starejših pogosto osrednji del podpore. Sledijo dolgoletni prijatelji, s katerimi smo vzdrževali odnose skozi leta; lokalna skupnost, kot so soseska, cerkvena skupnost, prostovoljna društva ali klubski krogi, ki pri starejših lahko prinašajo občutek pripadnosti, spoštovanja in podpore. Dobri odnosi s sosedi in drugimi znanci v okolici lahko prinesejo pomemben občutek varnosti, povezanosti in vzajemnega spoštovanja, kar pa v največji meri pogrešajo starejši na obrobju naše družbe …

DrscSuzana Čurin Radović

Meni pa se zdi, da starejši človek ne rabi prav veliko družbe več, ampak predvsem zelo pristne in iskrene odnose in mir sam s seboj, z najbližjimi in s presežnim. Če je gradil/a na svoji modrosti, zna biti podpora tudi sam/a sebi in pozna pot do spokojnosti. Drugače pa je dobro poznavanje zgodovina (osebne, družinske, profesionalne, zgodovine skupnosti in drugih ) temelj tudi za dobro prihodnost, kajti iz zgodovine se lahko učimo, črpamo znanje, izkušnje in modrost. Če pa jo ignoriramo, gradimo na trhlih temeljih. Tako je moje spoznanje.

#življenje, #etika