8. september 2022

Ko spremljamo življenje več generacij, ugotavljamo, da se vse generacije spopadajo z vedno istimi vprašanji in se poslavljajo iz življenja razočarane, ker nobena generacija ne uspe odgovoriti na temeljna vprašanja življenja. Vsaka generacija začenja vedno znova reševati odprta in enaka vprašanja. Eno od teh vprašanj je nečimrnost želje po prepoznavnosti, ki jo še posebej izpostavljajo družbena omrežja in mediji.

Vsi želimo biti prepoznavni v družbenem okolju. Skrbi nas, kaj si drugi mislijo o nas. Zavedamo se, da ne moremo živeti ne oziraje se na mnenje drugih. Praktično pogosto živimo, da izpolnimo pričakovanja drugih in se nam zdi, da je to smisel življenja. Igrati moramo po pravilih drugih in želimo biti pohvaljeni. Ne da bi se tega zavedali, postanemo odvisni od mnenj drugih. V sodobni kulturi zavisti trpimo, če se nam ne izkazuje priznanje in pohvala za opravljeno delo in zato poskušamo poseči po statusnih simbolih, kot so drugim težko dosegljive materialne dobrine, družbene funkcije, akademski naslovi, proslave, medijske promocije ipd., da bi dvignili svojo prepoznavnost, kar pa nas še dodatno zasužnjuje, namesto da bi nam delalo veselje.

Internet in družbena omrežja so eno od najlažjih in najbolj učinkovitih, vendar zelo nevarnih sredstev za dvig lastne prepoznavnosti in znižanje naše samozavesti. Kdo se ne hvali s številom lajkov in selfijev pred svetovno znamenitostjo ali osebnostjo idr.? Prav zaradi interneta in njegove možnosti postajamo še bolj odvisni od drugih in si znižujemo našo že tako oslabljeno samozavest.

V svetu politike je nečimrnost želje po prepoznavnosti še posebej prozorna, ker politik ima neznosno potrebo, ne samo po svoji prepoznavnosti temveč tudi po znižanju naše samozavesti, saj bi naj razmišljali enako kot on oziroma naj bi pozabili na dejstvo, da smo sposobni tudi sami ustvariti svoje mnenje.

Namesto da bi pričakovali potrditve od drugih, se moramo naučiti utrjevati samozavest s potrjevanjem samega sebe. Samozavest je naša edina možnost, da se izvijemo iz objema ujetosti od odobravanja drugih. Postaviti si moramo lastne cilje, prepoznati, kaj nam je pomembno in ustvariti svoja merila za ocenjevanje naših ravnanj.

Preprosto moramo dojeti, da smo enako sposobni oziroma nesposobni kot drugi in da ne skrbimo, kaj drugi mislijo o nas, vendar nas tudi ne sme zanimati, ali je trava pri sosedu bolj zelena …

#življenje, #samozavest, #družbena omrežja