Nekatere stvari v življenju potrebujejo čas
21. julij 2025
Kot otrok sem si želel saditi drevesa. Ne zaradi lepote, ne zaradi sence – ampak zaradi občutka, da nekaj raste izpod mojih rok in tudi ostane. Drevesa so kot naša življenja. Rastejo počasi, včasih neopazno. Nekatera hitro obrodijo, druga si vzamejo čas. Pred 30 leti sem zasadil drevo pred svojo vrstno hišo v Mariboru, o katerem sem že objavljal več razmišljanj na družbenem omrežju.
Te dni sta me na drugem koncu – na mojem koščku Dalmacije – presenetili dve cikas palmi, ki sem ju zasadil pred več kot dvajsetimi leti. V zadnjih 30 letih sem zasadil več palm, vendar je pred leti vse pomorila bolezen, tako kot povsod v Dalmaciji. Cikas palme so takrat ostale. Bolezen jih ni zajela.
Te dni sta me presenetili, ker sta zacveteli prvič po 23 letih. Pravzaprav sploh nisem veliko vedel o zanimivih posebnostih te rastlime. Ko sem opazil zanimive nove, vendar različne izrastke na vsaki od njiju, sem poiskal na AI in internetu informacije o tem pojavu in ugotovil, da v osnovi sploh nista palmi, temveč »nekaj več«, kot mnogi avtorji to zapišejo«.
Cikas palma (pogosto imenovana tudi cikas revoluta ali sago palma) v resnici ni prava palma, temveč praprotim podobna rastlina iz rodu Cycas (družina cikad).
Gre za zelo starodavno vrsto, ki jo imenujemo tudi živa fosilna rastlina, saj obstaja v podobni obliki že več kot 200 milijonov let. Ima debelo, počasi rastoče, deblu podobno steblo in krošnjo dolgih, pernatih listov, ki so trdi, temno zeleni, usnjati in rastejo v krogu. Rastlina raste izjemno počasi – v 10 –15 letih zraste komaj nekaj deset centimetrov.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je Cikas palma dvodomna rastlina – posamezna rastlina je moška ali ženska. Moška rastlina razvije velik, storžu podoben “cvet” (pravzaprav je to storž), ki proizvaja pelod. Ženska rastlina razvije okrogel, puhast storž, ki sprejme pelod in lahko razvije semena (velika rdeča semena, ki so strupena). Me veseli, da imam moško in žensko palmo. Cveti zelo redko, pogosto šele po več desetletjih, še posebej če je posajena zunaj in preživi različne klimatske razmere. V literaturi posebej opozarjajo na prvo cvetenje, praviloma vedno po 23 letih, kar se je meni zgodilo letos. Ljubi sončne lege in dobro odcedna tla in potrebuje malo vode. Prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo, a močne zime jo lahko poškodujejo. Vsi deli rastline so strupeni, zlasti semena.
Nekatere stvari v življenju potrebujejo čas. Včasih desetletja. Kot da nam narava šepeta: vidiš, vse pride, ko je pravi čas. Mi ljudje se delamo pametne, vendar narava je daleč pred nami …

#življenje
Komentiraj