Neznosna lahkotnost neenakosti zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
21. september 2023
Ob gledanju in poslušanju današnje (21.9.2023) razprave v Državnem zboru o predlogu zakona o preoblikovanju Vzajemne zavarovalnice je bilo več razprav, ki so bile za javnost več ali manj nerazumljive, populistične in ciljno angažirane. Bistvo in večina današnje razprave se je nanašala na uspešni prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma na kritiko omenjenega prenosa, čeprav med omenjenim prenosom in preoblikovanjem Vzajemne ni povezave oziroma je umetno ustvarjena, da bi se prikril projekt privatiziranja oziroma prevzema poceni Vzajemne zavarovalnice s strani finančnih struktur. Ideja sedanjega predloga zakona ima enak cilj kot poskus preoblikovanja Vzajemne v delniško obliko leta 2006. Država je prevzela dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem onemogočila, da se z njim ukvarjajo zavarovalnice. Tu bi se država morala ustaviti in prepustiti Vzajemni, da odloča o svojem nadaljnjem delu in poslovanju ob upoštevanju obveznosti, da vrne Zavodu za zdravstveno zavarovanje začetni kapital ob obračunu tudi pasive, saj je Vzajemna takrat prevzela ne samo aktive temveč tudi pasivo za upokojence.
O pojmu, zlasti pa o prednosti Vzajemne zavarovalnice za zavarovance, ki ni unikat, kot je to zatrjevala predstavnica vlade, ampak je urejena v našem Zakonu o zavarovalništvu v skladu z zakonodajo EU, ni bilo veliko razprav, nekatere pa so bile zgrešene.
Današnji mediji so objavili, da bo Vzajemna podelila zavarovancem 20 milijonov evrov, ker so zavarovalne pogodbe prekinjene. Pri tem gre za sredstva, ki so bila pri Vzajemni ustvarjena z izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pa odpira dodatna vprašanja diskriminacije tistih zavarovancev, ki so bili zavarovani pri drugih komercialnih zavarovalnicah.
Vzemimo preprost primer: Janez je bil zavarovan 10 let pri Vzajemni, Franc pa je bil enako dobo zavarovan pri zavarovalnici X . Plačevala sta približno enako premijo. Po preoblikovanju Vzajemne bo zavarovanec Janez dobil nadomestilo za prekinitev zavarovanja in sorazmerni del od 20 milijonov (predvidoma minimalno 70 evrov) od ustvarjenih rezerv v Vzajemni. Njegov prijatelj Franc pa ne bo dobil od zavarovalnice X niti centa, čeprav je enako prizadet s prekinitvijo zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica X je popolnoma enako obravnavala Franca kot je Vzajemna obravnavala Janeza, ampak bodoči zakon bo Janezu zagotovil udeležbo v premoženju, zavarovalnica X, ki je na enak način ustvarjala rezerve z dopolnilnim zavarovanjem, pa Francu ne bo izplačala nič.
Izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je nesporno državni projekt, uveden in urejen z zakonom in ustavo, še manj pravično in razumno pa je, da država na enak način prekine vsem zavarovancem zavarovalno pogodbo, vendar zavarovancem Vzajemne da za to darilo oziroma neke vrste odškodnine, medtem ko zavarovancem zavarovalnice X ne nameni niti besede.
Osebno menim, da takšne razlike med zavarovanci v enakem položaju ne more vzdržati ustavne presoje. Taka razmerja neenakega obravnavanja nam niso neznana iz preteklosti, vendar mi želimo biti pravna država, na katero se zaklinjajo sedanji oblastniki. Bojim se, da mnogi med njimi tolmačijo pojem in vlogo pravne države na način, ki se ne poučuje na pravnih fakultetah …
Jože Artnak
Hvala za mnenje spoštovani in cenjeni g. profesor. Žal si predlagatelji zakona in tisti, ki ga sprejemajo (politika oz. poslanci), ne vzamejo dovolj časa za poglobljen strokovni študij tega primera, da ne rečem kaj druga. Ker se noče prisluhniti eminentni pravni stroki na tem področju, bo nastal še en primer pravne zakonske devijacije.
Tomaž Štebe
To pa ni več svoboDA, pač pa očitna neenakost. In molk odgovornih – npr. KPK, nenazadnje, zakaj pa ne, kar Ustavno sodišče (samoiniciativno)!? Upam, da ne ker ono umre zadnje.
Nuša Arze
Kaj sodniška stroka dela??????!!!!!USTAVNO——VRHOVNO SODIŠČE ne obstajata več ali so res vsem zavezali oči????????!!!!!!!!
Marija Fortič
To niso druga kot dobri obvodi odtujitve denarja kot kegalno.Zakaj so pacienti leta čakali na operacije,z izgovorom,da zavarovalnica določa kvote koliko operacij se lahko naredi in te plača.Na koncu leta so jim ostajali milijoni,pa zato naslednje leto ni bilo nič več operacij.Spomnite se samo g.Fakina in g.Miklavčiča,kje sta danes?Dobra smešnica,da bomo sedaj dibili 70€,če je pa več pa delnice? Zopet gromozanski legalni rop na pohodu.Ti poslanci kateri,danes potrjujejo te predloge zakonov,so res prepričani,da smo Slovenci totalni bedaki.Ali smo res?
Milojka Vihtelič
Neenakosti pred zakonom je kolikor hočete, povsod. V tem primeru pa je ni, saj so zavarovanci Vzajemne vedeli, pri kakšni pravnoorganizacijski obliki zavarujejo, zavarovanci ostalih zavarovalnic, pa prav tako, saj so bili zavarovani v profitnih organizacijah, oz.delniških družbah. Je pa tole transparenten primer, kako zavarovalnice poslujejo izključno z namenom ustvarjanja čim večjega profita in premoženja (kar je za lastnike isto), medtem pa nepotrebno višajo višino premij in podaljšujejo čakalne vrste, ker kao denarja ni. Škandalozno! Z vsem spoštovanjem, zelo vas cenim kot strokovnjaka, vendar menim, da ste vedno delovali v korist kapitala, kar dokazuje tudi vaše zagovarjanje mrežnega marketinga pri prodaji zavarovalnih produktov, kar pa je protipravno, saj je v nasprotju z ZDR in Obligacijskim zakonikom. Pa brez zamere.
Peter Hartman
Preprosto! Kot je bila rojena pač po življenjski dobi v miru umre. In fenix, če iz pepela vstane popolnoma na novo, zavarovanci pa vsi v enak položaj pred tem čudnim experimentom, kot posledici nerealnih stroškov in nereda na vseh ravneh takrat.
Anton Tropenauer
V kolikor bo zakon sprejet v predlagani vsebini še vedno upam,da ga bo ustavno sodišče razveljavilo.V koliko ne….
pravo#
Komentiraj