Nujni so fleksibilni zakoni in njihova pravilna razlaga
19. januar 2022
Včasih se sprašujem, kakšen smisel ima sklicevanje na člene zakona v sodnih in drugih odločbah državnih organov, pa tudi ponavljanje pravnega pravila, če se tisti, ki se sklicuje na zakonski tekst, ne poglobi v njegovo vsebino. Pravna norma, zapisana v zakonu ali drugem predpisu, je v osnovi izziv za razmišljanje in poglobitev, kaj se je želelo doseči s konkretno normo, ne pa da se jih sprejema kot večno edino resnico. Država s svojim vztrajanjem na gramatikalni idealno zamišljeni vsebini pravne norme kot dogme ne dovoljuje pravniku, da razmišlja in podvomi v pravilnost in primernost zapisanega.
Pri pravnikih je vse bolj prisoten strah pred razmišljajočim poseganjem v pravne norme, ki so zaradi svoje togosti vse manj uporabne. Pravne praznine se povečujejo, pravniki pa nimajo korajže, da bi jih zapolnili s svojim znanjem in razmišljanjem, temveč zahtevajo od zakonodajalca spremembo sprememb in dopolnitev dopolnitve.
To stanje nas kot pravnike obremenjuje in nam onemogoča, da bi dejansko lahko bili bolj pravični pri uporabi pravnih norm, se počutili kot ustvarjalci prava, ne pa prepisovalci tudi nam, pravnikom, nerazumljive vsebine.
K temu razmišljanju me je spodbudila določba, vnesena z amandmajem v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru, druge alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki pogojuje pravico družbenika izbrisane družbe do odškodnine, da ni imel odvetnika v postopku administrativnega izbrisa družbe.
Težko je doumeti, da država prizna pravico posamezniku le, če nima odvetnika, ne pa tudi, če ga ima.
Premalo je prisotno precedenčno pravo. Potem bi pravo raslo in se razvijalo skupaj z življenjem.
Ja res je, preveč je dogme v tolmačenju zakonov, premalo sojenja, premalo sodniki razmišljajo in dobesedno ne sodijo, obnašajo se kot pravni referenti, ne pomislijo na krivice ki jih s takim delom povzročajo ljudem, ali kot je ob neki priliki ugledni slov. pravnik z dolgoletnim stažem v tujini na naše vprašanje zakaj je tako obnašanje sodnikov v sodnih dvoranah, na kratko odgovoril, ti naši pravniki nimajo domišlije. Pa je res samo to, ali niso vzroki tudi v ozkem izobraževalne procesu z premalo filozofije.
Sam sem mnenja: Če imaš opravka z modrim in poštenim zakonodajalcem, je pravni formalizem katalizator načela enakosti in načela pravne varnosti. Če imaš opravka z drugačnim zakonodajalcem, je pravni formalizem le sol na rano.
Nisem pravnica, sem ekonomistka.
Včasih sem bila prepričana, da daje zakon okvir za sprejem odločitve oz za obravnavo raznih nezakonitih dejanj, ne pa , da je smisel črkobralstvo. Zadnja leta se mi zdi, da pravniki in navadni smrtniki pričakujejo, da bo v zakonu zapisano vse za vsak posamezen primer. To pa se mi zdi neprimerno in neučinkovito.
Tudi v ekonomiji se morajo stvari odvijati po zakonu a tudi po “zdravi pameti”, poštenosti in poslovnosti. Vedno sem sledila pravilu: dobim-dobim.
Kaj pomagajo dobri zakoni če neveljajo za vse, to kar je danes v Sloveniji velja samo za Slovence i druge evropske narode za Balkance pa ne, nažalost sem preveč star da bi to sprejel
To se ne bi smelo izvajati, v tem je problem, da se prilagajajo norme določenem aktivnostmi. Najbolj koruptivne države imajo največ zakonov…
#zakonodaja, #pravo, #pravna praznina, #izbris pravnih oseb
Komentiraj