5. december 2023

Študente prava je pogosto zanimalo, ali se naj sploh in kako vključujejo v družbena dogajanja tudi mimo svojega poklicnega dela. Tovrstna vprašanja so se zastavljala zlasti v času socialistične ureditve in tudi po spremembi sistema, ko še niso delovala družbena omrežja.
V odgovoru na njihova vprašanja sem vedno poudarjal, da človek kot družbeno bitje (Aristotelov zoon politikon) potrebuje družbeno okolje in da je vključevanje v družbena dogajanja pomembno za osebni razvoj, ustvarjanje povezav in soustvarjanje skupnosti. Za pravnika pa je to še posebej pomembno, saj je njegovo poklicno delo umeščeno v odnose med ljudmi. Zavračal sem trditve, da je aktivno možno sodelovati v družbenem dogajanju le, če se aktiviraš z vključevanjem v politično stranko. V socializmu sta to bili zveza komunistov in socialistična zveza, po osamosvojiti pa naj bi to bile politične stranke. V osnovi nisem svetoval in priporočal mladim, da se vključujejo v politične stranke, vendar jih od tega tudi nisem odvračal, saj je to v domeni njihove avtonomne odločitve.
Poskušal sem jim pojasniti, kako se je mogoče, zlasti pravnikom, vključevati v družbena dogajanja. Primarno je potrebno pri človeku razviti odprtost za nova poznanstva in navezovanje stikov z novimi ljudmi ter sodelovanje v pogovorih in izražanje svojega mnenja. Priporoča se sodelovanje v skupnostnih dejavnostih, zlasti v pridruževanje lokalnim skupinam, organizacijam, klubom, ki delujejo v interesnih področjih, ki so pomembnejša za posameznika. Sodelovanje v prostovoljskih dejavnostih je odličen način, da se prispeva k skupnosti in hkrati spoznavajo novi ljudje. Koristijo naj priložnosti sodelovanja v dogodkih, kot so seminarji, predavanja, konference ali kulturne prireditve. To so odlične priložnosti za izmenjavo idej, spoznavanje novih ljudi in razširjanje svojega obzorja. Če posameznika zanima določena tematika, naj bi se vključil v razprave, kar omogoča, da se delijo lastna mnenja in izveš kaj novega, pri tem pa je tudi priložnost, da se vzpostavijo stiki z ljudmi s podobnimi interesi.
Ker imajo pravniki uporabna teoretična in praktična znanja na področju medsebojnih odnosov, je koristno s svojim znanjem pomagati in koristiti drugim, obenem pa za svoj razvoj osebnosti uporabljati tudi informacije, dobljene od tistih, ki se jim nudi pomoč. Posebej sem priporočal, naj bodo odprti za sodelovanje z drugimi, naj poslušajo njihove ideje, izražajo svoje ideje, in si prizadevajo za ustvarjanje pozitivnega vzdušja v družbenem okolju.
Če bi se danes imel priložnost pogovarjati s študenti, bi jih navduševal, da stopijo v skupni prostor medsebojnega komuniciranja, ki ga omogočajo tudi družbena omrežja.

Marija Fortič
Vaši dobri nasveti so šli večina mimo njih, vodila jih je le misel na denar in bogastvo. Učili so se zato, da jim ne bi bilo treba delati, če prav je biti pravnik težaško delo.
Seveda družili so se med sabo v svojih krogih na druge zaradi katerih so pa sploh pravniki pa pozabili.
Oprostite takšen je pač CLOVEK.

Marjana Pavliha
Ne vem zakaj je bivši režim bil tako slab. Ni bil optimalen, slab pa tudi ne.
Vsi so se lahko redno šolali, zastonj, če so le želeli, tudi družili so se, če so želeli, nikogar niso prisiljevali, da bi morali postati komunisti. Res pa je, da so “komunisti” želeli biti tisti, ki so imeli korist od tega.
Sam Jezus je imel komunistične nazore, vendar so ljudje rasa, kateri je pohlep bistven.
Advokati pa seštevajo točke in kopičijo denar. Zavajajo uboge ljudi, ki mislijo, da bo njihova resnica na sodišču zmagala.
O sodstvu raje ne bom.
Ni vse zlato, kar se sveti.

etika#