10. marec 2024

V razgovorih s študenti, v katerih sem res užival, sem pogosto bil v zadregi, kako odgovoriti na njihova zanimiva poglobljena vprašanja. V svojih zapiskih sem našel moj odgovor na vprašanje, kako naj strokovnjak (v mislih je seveda vedno bil pravnik, čeprav to velja za vse poklice) doseže ugled med ljudmi v svojem družbenem okolju. Pri tem ni bil predmet razprave prisiljen ugled političnih funkcionarjev ali sploh oblastnih osebnosti, ki imajo moč, temveč ugled, ki je povezan s pozitivnimi ocenami in uspehi ter spoštovanjem družbenega okolja do določene osebe.

Kadar nisem znal odgovoriti na vprašanje, sem poskušal odgovor najti pri uglednih osebnostih, kot so filozofski misleci, znani pravni strokovnjaki, ugledni pisatelji in drugi.

V socialističnem obdobju sem se vedno poskušal izogibati priročnih in splošno znanih ideoloških mislecev, kot so bili npr. Marx in vedno aktualni domači vsevedni ideologi, katerih izjave smo brali na prvih straneh dnevnega časopisja. (Prosim, da ne bi kdo mislil, da je to tudi danes prisotno.)

Za odgovor na vprašanje študentov, kako je mogoče doseči ugled med ljudmi, sem našel primeren odgovor v razmišljanju nobelovca Iva Andrića, ki je v svojih zapisih Znamenja ob poti zapisal: »Samo z delom ali s pogumom je mogoče doseči ugled med ljudmi, jih prisiliti, ne da vas imajo radi in vas nagrajujejo, temveč prav gotovo da vas cenijo in spoštujejo. Naravno je, da je delo boljši, zanesljivejši pripomoček, ker narava ni vsakemu dala poguma, poleg tega pa se zanj tudi redkeje pokaže priložnost, medtem ko je zmeraj priložnost za delo in delavnost.«

Taka misel pa je dobra iztočnica za zanimivo razpravo…

DrscSuzana Čurin Radović

Katero delo se spoštuje in prinaša ugled človeku danes, je morda še vprašanje. Bojim se, da dobro plačano delo, zato tudi stavke za plače ne pa toliko za etiko medsebojnih delovnih odnosov in za etično organizacijsko kulturo najprej. V takem okolju marsikateri plemenit človek sploh ne najde priložnosti za primerno delo, zato beg možganov in še marsikaj. Drugače pa ugled ni najvišje v kategorizacijah človekovih psiholoških potreb. Najvišje je samoizpolnitev z delom.

Mimi Zajc

Mogoče je ugled precenjen. Truditi se, da te cenijo drugi, je lahko zelo kontraproduktivno. Delati, da bi te nekdo cenil, to so nas učili. Delati , kar ljubiš in počneš s strastjo in odgovornostjo, s srcem in dušo, to prinese, da se ceniš, najprej sam. Potem pride vse ostalo. Ceniti samega sebe, brez lažne skromnosti in/ali poveličevanja…

Hvala vam, da odpirate teme, ob katerih se zamislim

Vera Krivec

Jaz pa imam svoje mišljenje. Mislim, da je še vedno kmečka logika tista, ki te oblikuje v spoštljivega, solidarnega in cenjenega človeka. Ljudje smo živo bitje in ne predmet ali člen v sodnih postopkih. Če stojiš pokonci, te nobeden veter ne premakne. Pozabili smo, da je biti ČLOVEK največja vrlina. Vse ostalo je pranje možganov. Znanje je pridobljeno na različne načine. Spoštujem vse poklice, nazive, samo titule ne naredijo ČLOVEKA.

#etika, #pravo