4. december 2023

Ljudje, ki vedno kritizirajo, nam predstavljajo poseben izziv, kako kljub neprijetnemu občutku vzdrževati pozitivnost in konstruktiven odnos do kritika in do vsebine kritike.
Ker v življenju praviloma dobimo bistveno več kritik kot pohval, se priporoča ob kritikah ostati miren in neodziven. Vedeti je treba, da je to nujno zaradi premisleka, ali je kritika utemeljena ali ne oziroma ali je lahko za nas uporabna kot koristna informacija. Poskušati je treba razumeti razloge za kritiko in jih povezati z našimi razmerji do kritika, ali pa z njegovo osebnostjo. Pri tem je praviloma prisoten premislek, ali bi mi sami na njegovem mestu enako reagirali. Če smo ugotovili, da je kritika neupravičena, ali da presega razumljive meje, je treba poskušati izraziti svoje občutke z namenom in na način, da ne poglabljamo konflikta, temveč da vzpostavimo dialog. V odgovoru na negativne kritike se je nujno osredotočiti na pozitivne vidike našega življenja in dela. Če je kritika bila podana na konstruktiven način, jo je primerno sprejeti kot priložnost za izboljšanje naše zavesti. Posebej je pomembno, da se izogibamo trenj, čeprav je to seveda težko, in se osredotočimo na gradnjo pozitivnih odnosov, zlasti pa ohranjanje zdravega odnosa s samim seboj.
Ob tem pa je dobro vedeti, da imajo kritiki pogosto občutek lastne nemoči ali pa so nezadovoljni s svojim življenjem. Nimajo razvite empatije do drugih ljudi. Morda ne razumejo ali ne zmorejo sočustvovati z občutki drugih, kar lahko vodi v neprijazno vedenje. Bojijo se sprememb in novosti. Mnogi med njimi imajo težave pri izražanju svojih čustev ali mnenj na konstruktiven način, zato se zatekajo h kritiziranju.
Kritika je lahko rezultat različnih osebnih stisk in nezadovoljstva kritika in ni nujno povezana z našimi dejanji ali lastnostmi. Zato je treba biti pozoren do kritikov, njim in sebi pa pomagamo zmanjšati negativnosti v razumno konstruktivni komunikaciji tudi s tistimi, ki nas ne marajo.
Priporoča se končati dialog s kritikom na način, kot na primer: “Hvala za tvoje dobronamerno sporočilo, ki ga razumem kot željo, da mi pomagaš … Ali npr.: »Hvala, da deliš svoje misli z menoj; razumem, da želiš le pomagati”.

Milan Robič
jaz vedno napišem/rečem – prav imaš

Elizabeta-Lota Loti
Res je ljudje znajo zelo kritizirat vsako malenkost.

Mario Vetrih
“Kdo sem jaz, da lahko obsojam druge?”

Lojzka Furlan
Odlično

Franjo Sarman
Ni enostavno ! A se skoz ucimo ! Zahvalni za lekcije, ki nam prihajajo… Hvala Šime Ivanjko !

Katarina Vinkec Vinkec
Glede medsebojnih odnosov je prepotrebno uvrstiti psihoterapijo v seznam zdr.zavarovanja( odgovorni tega nočejo). Za odgovorne mirne vesti lahko rečemo,da so clovestvo pripeljali v slepo ulico. Kdo je lahko avtoriteta ? Tisti ki dela vedno v korist, dobrobit vseh.

Danica Mally
Kako dobro napisano- razloženo, samo naj še preberejo tisti, ki bi mogli….

Jolanda Mihaela Pinterič
če obe strani iščeta resnico, se pojavi dialog. po tem sodimo, da gre za razumno kritiko, utemeljeno na resnici in ne lastni šibkosti.

Bozica Stjepan Ivanjko
Jako poučnu kao i sve vaše pisanje, hvala vam.

Joze Josip Lukaric
Se strinjam z vami spoštovani profesor.

Nika Jan
Paradoks je v tem, da si pravico do kritike pogosto jemljejo osebe, ki so slabše od osebe, ki jo kritizirajo. Znano je, da ljudje pogosto lastne napake (nezavedno) popravljajo na drugih in jih pri njih tudi bolj motijo …
Obstaja razlika med »podati kritiko« ali a priori kritizirati. Kritika je dejansko mnenje oziroma ocena, ki je lahko pozitivna ali negativna, vsebuje torej obe možnosti. Negativna kritika ljudi praviloma prizadene, zlasti če jo poda oseba, ki je po svoji poziciji upravičena do tovrstnega mnenja ali ocenjevanja.
Tisti, ki ob vpogledu v določeno situacijo, delo ali ravnanje nekoga zaznajo, da ta počne nekaj, kar po njihovem mnenju ni prav ali ni zadovoljivo, se čutijo nagovorjene, da povedo svoje mnenje. To je legitimna pravica vsakogar, ki ji nihče ne oporeka. Problem nastane zaradi načina, kako je kritika izražena in proti komu je usmerjena.
Tisti, ki kritiko podaja, bi moral biti najprej pozoren na to, če za njegovim izražanjem kritike dejansko stoji iskrena namera in želja, da s kritiko doseže namen izboljšave. Pomembno je tudi, da izražanje nestrinjanja obogati ne samo s konkretnimi predlogi, kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako je to možno storiti, temveč predvsem s ponudbo, kaj je sam pripravljen prispevati k uresničitvi tega namena. Temu potem lahko rečemo konstruktivna kritika, če temelji na objektivnih argumentih, če jo je možno pretehtati ter z dodatnimi predlogi in močmi spremeniti in realno izboljšati obstoječe stanje.
Kritizer pa ostane izven dogodka, sodi in presoja na varni razdalji, vendar se sam ni pripravljen s tem angažirano ubadati, čeprav koristi pravico imeti svoje mnenje. Stališče kritizerja je, da morajo drugi spreminjati zadeve tako, da bo on bolj zadovoljen.
Pri izražanju lastnih misli smo pogosto premalo objektivni. Prehitro posploševanje zagotovo ni objektivno dejstvo. Posebno vprašanje je, kako in koliko smo o nečem seznanjeni, da si smemo jemati pravico do objektivne kritike. Kritizerji praviloma ne potrebujejo veliko informacij in dobrega vpogleda v določeno tematiko, saj sodijo in presojajo le posledice, ki so iz njihovega osebnega zornega kota zanje nesprejemljive.
Pri izražanju kritike se prepogosto kritizira človeka(!), ki je nekaj naredil, ne pa njegovega dejanja. Četudi je kritizirano dejanje nesprejemljivo, nima nihče pravice soditi in etiketirati osebe kot slabe, lene, nemoralne …. itd. To je posploševanje, ki ni objektivno dejstvo.
Osnovno načelo učinkovite kritike je, da ne sme rušiti, temveč bi morala graditi. Učinkoviti kritiki morajo imeti boljše rešitve in biti sami pripravljeni vložiti večje napore od nosilca(ev) kritiziranih dejanj.

Lučka Laure
Uuuh, da uspeš izreči ta vaš zadnji stavek, pa moraš biti zelo samozavestna in osebnostno zrela oseba, z veliko znanja na kritiziranem področju z visoko čustveno inteligenco. Do tega pa vodi dolga pot in vmes se človek že malo postara. Vmes se pa učiš, spotikaš in padaš. Negativnih kritik se v glavnem vsi bojimo.

Milka Knezevic
Imate pravo.
Pozdrav Vama i Vašoj obitelji

Božena Cvek
Lepo napisano

Štefica Žnidarec
Gos.Šime…fala Vam za lepe reči. Danas ljudi kritiziraju jeni druge a na sebe pa ne pogledijo. Došlo je pač do tega da se nekateri veselijo ko vidi da je drugemu loše.
Pozdrav iz Vinagore

Darinka Valek
Tog je uvijek bilo i bude

Barbara Bračič
Kritika, ki je utemeljena, ko mi oseba razloži zakaj nekaj ne delam dobro ali ne ravnam prav in kako bi lahko svoje delo in ravnanje izboljšala, me ne moti. Je doba in koristna.
Kritikantstvo, ko oseba govori o mojih napakah, ne zna pa povedati zakaj je nekaj narobe in kako napake popraviti, pa me moti!
Vedno sem pri svojem delu( v gospodarstvu in kasneje v šoli pri delu z mladimi), najprej povedala kaj je bilo dobro in kaj bi lahko oseba izboljšala in kako. Tako smo lahko našli skupno pot in bili zadovoljni z delom in rezultati.
Delovala sem po sistemu:
DOBIM: DOBIM!

Stane Uhan
Pravijo da kritiki postanejo neuspeli !?

Albina Štimac
Kritika može biti dobronamjerna i zlonamjerna..
Mislim da je ova druga ucestalija, i obavezno dolazi od ljudi koji su nezadovoljni sami sa sobom.
Takve kritike treba jednostavno ignorirati ..tako ćemo pristojno, a ujedno,i najbolnije uzvratiti..

Sonja Vengar
V trenutku ko sprejmeš kritiko, ki te rani, ne najdeš obrambnih moči, te pridejo seli kasneje, ko je lahko že prepozno….ko je izrečenih ze preveč besed

etika#