4. september 2023

Temeljna pravna koncepcija sodobnega življenja temelji na varovanju pravice do življenja, osebne svobode, lastnine na stvareh in intelektualne lastnine, pravičnosti in pravice do pravne države. To je legitimno (upravičeno in sprejemljivo), ker temelji na načelu, da smo vsi delo »Boga« ali narave in smo kot del narave enaki v prihodu v življenje in odhodu iz njega, pri čemer je dojemanje teh temeljnih premis odvisno od stopnje filozofske razsvetljenosti, moralno etične zasnovanosti, ekonomskega razvoja, politične emancipacije, tradicije, splošnih pravnih načel in skupne zgodovinske umne neizogibnosti določene družbene skupnosti. V praksi se omenjeni koncept uresničuje z legalnostjo, ki temelji na zakonitosti oziroma pravnosti družbenega ravnanja ali države, ki pravnost zagotavlja z veljavnim pravom v obliki sprejemanja in uveljavljanja raznih pravnih predpisov.
Dokler ni pravo razvito kot relativno samostojna pojavnost ali gre za zlorabo prava s tem, da je pravo sredstvo za varovanje določenega nedemokratičnega sistema, kot je to bilo v socializmu, ni mogoče ločevati legitimnosti in legalnosti obstoja v delovanju prava.
V sodobni družbi, vključujoč tudi našo, nista sporni legitimnost in legalnost prava, je pa sporno izvajanje prava v praksi, kjer se pogosto pravo ali pa v imenu prava izvajajo postopki in ravnanja, ki so nelegitimna, čeprav so legalna.
V naši družbi, ki že 30 let pravno oblikuje nov demokratični pravni sistem na uvodoma omenjenih načelih, sodobni sistem legitimnosti obstoja prava ni sporen, ne moremo pa mimo nelegitimnih pojavov pri oblikovanju in uveljavljanju prava.
Tako je na primer pravica do življenja ogrožena z zanemarjanjem delovanja zdravstvenega sistema v družbi, opustitvijo potrebne skrbnosti za starejše, z veliko stopnjo liberalizacije splava in končno tudi najnovejšim poskusom pravnega urejanja evtanazije, ki je usmerjena na končanje življenja. Pri tem ni treba posebej omenjati pravnega izbrisa ljudi iz družbe, ki še kako ogroža življenje, da ne govorimo posebej o »civilni« smrti izbrisanih.
O pravici do svobode je vsaj starejša generacija poslušala lepe pripovedne pravljice, kako smo in bomo kot osebnosti svobodni, čeprav vemo, da je prava svoboda človeka veliko več kot tista, o kateri se je govorilo v preteklosti in se danes o njej manj govori, z ozirom na to da se zavedamo, da človek danes preprosto ne more biti absolutno svoboden zaradi omejitev pogojev sodobnega življenja, kjer država želi izvajati nadzor nad vsemi porami življenja. (Hudomušneži zatrjujejo, da se je današnja vodilna politična struktura navdušila nad imenom Svoboda, da bi se obljube o resnični svobodi kočno le uresničile.) ( Sic?!)
Kršitve pravice do lastnine so tako evidentne, da postajajo normalen pojav v naši družbi. Naj omenimo najbolj znane posege države na področju škodljivega poseganja v pravico do lastnine: 1. prepoved nakupa nepremičnin tujcem in delavcem, ki niso imeli slovenskega državljanstva, da bi lahko svojo stanovanjsko pravico, pridobljeno v bivšem sistemu, spremenili v lastniško pravico; 2. vrsta omejitev za vrnitev nepremičnin v postopku denacionalizacije; 3. odvzem delnic delničarjem bank in obligacijskih premoženjskih pravic iz vrednostnih papirjev in njihova prodaja na trgu tujcem, brez stečaja banke; 4. prepoved razpolaganja z deviznimi hranilnimi vlogami bančnih deponentov; 5. izguba osebnega premoženja družbenikov izbrisanih družb, brez postopkov stečaja oziroma likvidacije; 6. nezmožnost da bi zapustniki z oporoko prepustili svoje premoženje dedičem, zaradi napak sodišč pri shranjevanju oporok idr. Na področju intelektualne lastnine ni učinkovitega pravnega varstva.
Pravičnost, ki bi naj bila temelj prava in vseh vrst odločanja, sploh ni nikjer omenjena v pravu kot podlaga za urejanje pravnih razmer, za delo sodišč, še manj pa je prisotna v ravnanju oblastnih institucij in organov. O pojavih, ki pomenijo kršitev načela pravičnosti, pa vsakodnevno beremo v medijih in na družbenem omrežju.
In končno pravica do pravne države in pravne varnosti je predmet vsakodnevne kritične javnosti, saj so mnogi prepričani, da je ta pravica najmanj varovana oziroma je hudo ogrožena z dolgotrajnimi sodnimi in upravnimi postopki, o čemer nas opominja tudi ESČP. Nenehni stampedo sprejemanja in spreminjanje nejasnih pravnih predpisov in v nasprotju z načelom pravičnosti, sprejemanje zakonov po hitrem postopku, pravno varovanje strankarsko političnih interesov, kadrovanje političnih osebnosti na pomembne družbene položaje, interesna strankarska prisotnost v gospodarstvu … so splošno znani pojavi v naši družbi, ki so posledica nedelovanja pravne države.
Po globokem prepričanju mnogih so to glavni problemi naše družbe, o katerih se bojimo poglobljeno razpravljati in se skrivamo za vsakodnevnimi bolj gostilniškimi prerekanji o bistveno manj pomembnih zadevah, ki so povezane predvsem z vprašanji, kdo je kdo v družbi, in z vsemi znanimi oblikami nam splošno poznane (ne)privoščljivosti in globoke nesocialnosti …

Metka Penko Natlačen
Dragi profesor, hvala za ta zapis. Veliko pove in na veliko neurejenih razmerij opozori. Predvsem pa spodbudi naše razmišljanje.

Danica Mally
PREBEREMO IN SE ZAMISLIMO, želim, da bi ta vaš zapis prebralo čim več tistih, ki bi zadevo morali vzeti resno…!

Rajko Golob
Morali bi imeti neke temeljne zakone, ki jih ne more speminjati nobena politična opcija. Narobe pa je, da vedno volimo isto politično opcijo, ki nas nagiba samo na eno stran, posledično pa ni ravnovesja.

Marjana Pavliha
Pravijo, da je dober advokat tisti, ki zna poiskati luknje v zakonu, da kljub krivdi stranke, ki jo zastopa, le ta zmaga.
Kar se politike tiče nič novega, daleč od enakopravnosti pred zakonom, še dalje od socialne pravičnosti.
Denacionalizacija – poguba za državo v tisti meri, ko RKC dobi v naravi povrnjeno imovino, ki jo je pridobila na “sumljiv” način.
Sicer pa da, zapis je korekten in realnost je taka kot ste jo napisali.
Zloraba pravnega sistema pa obstaja od vsega začetka do danes, žal ne vidim v prihodnosti izboljšanja.

Andrej Razdrih
Idealne družbe ni nikjer na svetu. Slovenija se še kar dobro drži…

pravo#