18. maj 2023

Ob pomembnejših življenjskih dogodkih se pogosto sprašujemo, ali se počutimo srečne in ali smo zadovoljni s tem, kar smo dosegli v življenju oziroma kako nam slednje poteka. Ko se približamo starosti, se vprašamo, ali je to vse, kar življenje lahko ponudi. Strokovnjaki zatrjujejo, da smo ustvarjeni za srečo in če to ne bi bili, bi po vsej verjetnosti večina izgubila smisel življenja. Res pa je tudi, da tisti, ki so zelo zagnani pri iskanju sreče, so praviloma nesrečni. Objektivno gledano ima sedanja generacija bistveno boljše pogoje za življenje kot prejšnje generacije, in bi morala biti po naravi stvari srečnejša. Da to ne drži, dokazujejo študije o številu samomorov in porastu duševnih bolezni v sodobnem času. Ob tem pa se utemeljeno vprašamo, ali je sreča tisto, kar daje vrednost življenju.
Izkušnje nam kažejo, da večina ljudi meni, da bi bili srečni, če bi lahko izboljšali sedanje stanje na različnih področjih življenja. Vedno iščemo nekaj boljšega, kot na primer: boljšo službo, višjo plačo, boljše stanovanje, avto, boljšega partnerja in drugo. Toda ko to dosežemo, namesto da bi se počutili srečnejši, se počutimo vse bolj nesrečni, negotovi in utrujeni. V starosti pa se nas polasti še občutek nevarne, razdirajoče praznine in se sprašujemo, ali smisel našega življenja ne sega nekoliko dlje.
Ob razmišljanju o sreči v življenju, ko se oziramo na prehojeno življenjsko pot, se nam le odkrijejo prvine, ki so nas osrečevale, ne da bi se vedno tega zavedali. Primarno je to občutek pripadnosti in povezanosti z večjo skupnostjo, kot je sorodstvo, prijateljstvo, sodelavci in tudi pripadnost določenemu narodu. Pripadnost nam omogoča, da cenimo sebe in da nas drugi cenijo zaradi tega, kar smo, in nas imajo radi takšne, kakršni smo. To je še posebej pomembno za osebe v starejšem obdobju. Občutek pripadnosti je eden od najmočnejših dejavnikov za občutek sreče.
Drugi pogoj za srečo je zavedanje, da smo v življenju uresničili nekatere cilje, kar opredeljujemo kot občutek življenjskih dosežkov. To so: družina, otroci, vnuki, poklicni dosežki, zagotovitev potrebnih materialnih dobrin, krog prijateljev in aktivna prisotnost v prizadevanju družbene skupnosti za boljše življenje, kar doživljamo kot občutek, da smo potrebni drugim.
Tretje področje, ki nam omogoča občutek sreče, je tudi transcendenca, ki temelji na povezanosti z nečim večjim od nas in nam omogoča, da pozabimo na čas in kraj in na vse tisto, kar nas teži v materialnem svetu. To je lahko duhovnost, narava, privlačne vizije o bodočnosti človeštva, o posmrtnem življenju in drugo. To področje lahko prispeva h globalnemu iskanju smisla našega življenja, s čimer zapolnimo stalno potrebo človeka po tem, kako osmisliti življenje tudi v njegovi zamegljeni jeseni.
Ko nam srečni trenutki, znani iz časa našega aktivnega življenja, počasi polzijo iz rok, nas osrečuje pripovedovanje naših zgodb, na kar je okolje manj pozorno in ga včasih tudi nejevoljno sprejema.
Pripovedovanje lastnih zgodb in razmišljanje o njih nam starejšim veliko pomeni, saj nam to pomaga videti globlji pomen svojega življenja pri opredeljevanju svoje vloge in mesta v svetu in nam daje občutek identitete oziroma edinstvenosti. Le s pripovedovanjem svojih življenjskih zgodb se jasneje izkazujemo, zaradi česa smo danes to, kar smo.
Ne zamerite nam, starejšim, da svoje zgodbe olepšujemo, spreminjamo, različno razlagamo in jih svobodno prirejamo glede na zanimanje oziroma preočitno izkazovanje nejevolje slušateljev: »Saj to že stotič pripoveduje …«
S svojimi zgodbami (tudi na družbenem omrežju) starejši osrečimo sebe, ker želimo in imamo potrebo drugim povedati, kako smo rasli oziroma ugašali kot osebnost.
Zato se nam starejšim ob pripovedovanju naših zgodb razžari obraz, ko vidimo, da slušatelji ob tem izključijo svoje mobitele …

Natalija Drolc
Boljše ne bi mogli razložiti.
Prav hvaležna sem za vaše zapise, ki so več kot zgodbe. Toliko modrosti in toliko srčne note je v vaših zapisih, da z veseljem in prav otroškim pričakovanjem sledim tem vašim razmišljanjem.
Se pa strinjam s tem vašim razmišljanjem, sploh ko opazujem starejše, sploh ljudi generacije vas in mojih staršev. Prej ni bilo časa. Njihov fokus je bil drugje – v službi, na nas otrocih, pri hitenju. Zdaj potujejo v mislih nazaj in nam želijo oziroma želite povedati tisto, kar nam takrat niste utegnili.
Da, poslušajmo.

Nika Jan
Prelepo! Hvala za Vaše poučne zgodbe, ki jih z veseljem prebiramo!

Andrej Razdrih
Lepo in točno povedano!

Branka Mevlja Turk
Pripovedovanje, klepetanje je bistvo človeka. Ustno izročilo je dragocenejše od vsake zapisane besede.

Anton Dobrovolec
Sreče ne moreš kupit. Srečen človek je tisti, ki je zadovoljen z malimi stvarmi. Moje mnenje je, da so nekateri bogati ljudje manj srečni. Hvala profesorju za tako izčpno pisanje.

Marjana Pavliha
Profesor Ivanjko, hvala 🌹❤️🌹

Jasna Kontler
Zelo resnično. Iz tega včasih nastane še potreba po objavi takih zgodb. To je lažje takrat, ko je v zgodbah nekaj takšnega, kar se dotakne skoraj vsakogar. Nedavno sem izvedela za gospo ki zbira zgodbe o naključjih in jih izdaja v knjigah.

sreča#