Pisanje je tudi sreča
5. februar 2022
Že nekaj let po upokojitvi objavljam svoja razmišljanja na družbenem omrežju. Ugotavljam, da objave berejo v glavnem starejši in se tudi oglašajo s svojimi zanimivimi komentarji. Posebej se veselim drugačnih pogledov in spominov mojih bivših študentov. Objave na Fb in Lkn ter na spletni strani https://zavarovanje-osiguranje.eu mi pomenijo
raziskovanje sebe in mi dajejo navdih za življenje. Moje pisanje je delno
avtobiografsko, pogosto pa je tudi prenagljen klepet o aktualnih dnevnih družbenih dogodkih. Kot sem zapisal kot moto na moji fb strani, pogrešam razgovore s študenti in skozi pisanje lahko svoje misli in občutke poskušam ubesediti v pisani obliki namesto živega razgovora.
Pisanje mi pomeni samoodkrivanje in ukvarjanje s sabo in svetom, da bi še lahko budno in intenzivno dojemal življenje.
Pri pisanju lahko prisluhnem sebi in svojim občutkom, če se me je kaj lepega dotaknilo, me navdušilo ali razburilo, pri čemer izstopajo spomini.
To mi omogoča, da se upočasnim in v mislih zajadram v preteklost ali celo v prihodnost, kjer se lahko srečujem ter pogovorim z dragimi osebami.
Ko začnem s pisanjem, se prepustim voditi asociacijam in ne vem, kje bom končal, saj je pisanje čudovito učenje, ki mi razkriva moje subjektivne miselne in asociativne vzorce ter mi omogoča biti bolj ali manj kritičen opazovalec življenja.
Pri tem opazovanju se počutim srečnega, da se mi v življenju ni zgodilo toliko slabih stvari, kot bi se mi jih lahko.
Pisanje je tudi moč.
Eni s pisanjem znajo, eni pa ne znamo povedati te, kakor pravite, sreče.
Rada prebiram vase zapise, ker smo nekako odrascali v dobi podobnih vrednot. Vse bolj pa opazam, da se vrednote s katerimi smo bili vzgojeni izgubljajo v evforiji materializma
in so taki zapisi balzam za mojo duso
Šime Ivanjko je bil in je se vedno moj profesor,vzor. Ni nama bilo usojeno dokoncati diplomske naloge (tema: zavarovanje terjatev),ker ste takrat imeli tezave z zdravjem in sem potem sredi naloge zal morala menjati mentorja in naslov. Naj pa povem,da se sedaj pretezno ukvarjam z vsemi moznimi oblikami zavarovanja terjatev in s spori povezanimi s to obsirno tematiko,ceprav mi ni bila usojena diploma na to temo. Ste velik um, velik clovek. Vsi smo vas imeli radi – predavali ste drugace,zivljenjsko. Bili ste verodostojni kot predavatelj,profesor,ker ste izhajali iz prakticnih izkusenj iz gospodarstva. Skoda,da smo se z vami studenti srecali sele v 4. letniku. V glavnem,z vasimi zapisi na FB pa ostajate se naprej moj profesor,ker me z njimi vedno znova kaj naucite. Hvala vam za vse. Vse dobro.
Hvala za zapisano. Naj vam priznam, da so moja razmišljanja zelo podobna vašim. Tudi sam se pomikam z zadnjo tretjino življenja. Velikokrat vidim na družbenih omrežjih veliko neumnosti, plehkosti in neznanja, da me je včasih kar groza … Takrat se sprašujem, ali sem morda sam naredil kje kakšno veliko napako pri mojih študentih, kajti njihovi otroci in vnuki so danes tisti, ki poganjajo socialna omrežja. Vaše objave, hvala za nje, so vedno dobro premišljene in izžarevajo izkušenost in modrost. Upam, da bodo seme, ki bo pomagalo preobraziti družbena omrežja v smeri dostojnega komuniciranja in bontonu primernega obnašanja.
Prof. Šime Ivanjko, bili ste krajši čas moj prof. in prof. moji sestri na Pravni fakulteti v Mb. Odličen profesor, globok um z zanimivimi, razmišljajočimi kolumni. Je pa res, da so se sodobna delovna okolja ljudi, ki smo vpeti v delovne procese v zadnjih letih zelo spremenila na slabše. Postajajo vse bolj obremenilni, cilji po maksimiranju delovnih učinkov brez ustreznega dodatnega finančnega vrednotenja dodatnega dela pa vse bolj izrazita in del vsakdanje prakse. Za nekatere skupine je sistem še bil prijazen v vrednotenu, za druge ga bo vse manj,….
#pisanje, #sreča
Komentiraj