24. oktober 2024

Predsednica državnega zbora, mag. pravnih znanosti Urška Klakočar Zupančič, je letos spomladi sprejela predstavnike oškodovanih družbenikov izbrisanih pravnih oseb na podlagi znanega in najbolj spornega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), sprejetega v letu 1999. Ko se je seznanila s težavami in nedopustno škodljivimi posledicami omenjenega zakona, je obljubila, da se bo osebno zavzela v državnem zboru in pri pristojnih ministrstvih, da se ugotovi, kako je bil sprejet omenjeni zakon in kako bi se lahko popravila povzročena škoda. Obljubo je tudi izpolnila, s tem da je postavila vprašanje Ministrstvu za gospodarstvo, zakaj ni bila vložena že 2 leti pripravljena novela Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.
Kot je znano, je bil ZOKIPOSR sprejet v letu 2021 na podlagi ugotovitve ESČP, da Slovenija ni imela osnove za sprejetje omenjenega zakona. Na vprašanje predsednice v državnem zboru je Ministrstvo za gospodarstvo odgovorilo, da samo ni pristojno za vlaganje novele. Pred dnevi, 21.10. 2024, je predsednica DZ, kot poslanka zastavila ministru za gospodarstvo
gospodu Hanu vprašanje, kako je mogoče, da se ministri v vladi ne morejo dogovoriti, katero ministrstvo je pristojno za dotično zadevo.
Nastop predsednice DZ in njena razprava z ministrom g. Hanom je pokazala na njeno odločnost, da se vprašanje ovir za izplačilo odškodnine po 25 letih končno razreši. (Še danes mnogi oškodovanci plačujejo od svoje pokojnine obveznosti izbrisane družbe.)
Predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič bi bila zagotovo še bolj ogorčena, če bi vedela, kaj se je, po tolikih letih skrbnega prikrivanja, v strokovnih službah vlade dejansko zgodilo 28. 5. 1999. Tega dne je namreč določena oseba iz strokovnih služb vlade samovoljno ali po naročilu nekoga v Predlogu zakona, katerega je dan pred tem določila vlada na seji 27. 5. 1999, pripisala 4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod, na podlagi katerih so družbeniki izbrisanih družb bili obsojeni, da iz svojega lastnega premoženja plačujejo obveznosti družb, ne da bi imeli pravico in možnost izterjati terjatve izbrisanih družb tudi od njihovih dolžnikov.
Težko je dojeti, da lahko posamezna zainteresirana interesna skupina, mimo vlade in mimo nadzora zakonodajne službe pri Vladi Republike Slovenije pošlje poslancem v državni zbor dopolnilno določbo s predlogom, da se sprejme po hitrem postopku. Takrat niso bili dani pogoji za hiter postopek, temveč so strokovne službe predlagale glasovanje po hitrem postopku z namenom, da se o zakonu ne razpravlja v javnosti, pa tudi da poslanci ne bi opazili, kako je bil grobo kršen postopek sprejemanja zakonskih predpisov.
Pred dnevi je bila predsednica državnega zbora o tem obveščena in zagotovo je možno pričakovati njeno reakcijo. Oškodovani družbeniki izbrisanih družb so ji hvaležni, da se je zavzela za njihove pravice, prepričani, da bo predsednica v okvirih svojih možnosti in pooblastil razrešila to najbolj sporno vprašanje slovenskega zakonodajalca v času po osamosvojitvi.
Tudi novoustanovljeno Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti (Združenje doktorjev in magistrov pravnih znanosti) bo posvetilo posebno pozornost razreševanju omenjenega oškodovanja več deset tisoč oškodovancev, da se v bodoče nebo zgodilo, da administracija popravlja predloge zakonov…

Alojzij Kolenc Lepo, pravilno in pravično…Lahko bi se tako reševali tudi dolgoletni boji oškodovancev v DENACIONALIZACIJSKIH POSTOPKIH…

Tone Potocnik Pričakujem upravičeno, da bodo javno objavljena imena kriminalcev iz kroga strokovnih služb parlamenta ali celi kakšnega poslanca, ministra, ki je zakuhal to sramotno dejanje oziroma bil naročnik te rabote.
To dejanje poneverdbe ima za posledico večje posledice (finančne in duševne) kot največji bančni rop, celo večje kot dvakratni bankrot slovenskih bank v zadnjih 30 letih. Gre za usode ljudi, celih družin.
Pričakujem, da se tem goljufom sodi kot za državni udar.

Drago Rečnik Cenjeni g. profesor Ivajnko! Čestitam, da ste uspeli z vašo pobudo pri predcednici DZ! Jaz pa vas prosim, da uredite sprejem upokojencev, ki smo bili oškodovani pri odmeri pokojnin (Zujfu). Hvala!

Alojzij Kolenc Tudi sam prosim odvetnike, ki delajo na popravi krivicec ki se nam moškim je zgodila. Po ZUJFU nam izplačujejo pokojnino po 57, 25% pokojninske osnove, od lani dalje pa po 63%. Tako je oškodovano po izračunih približno 70.000 SLO upokojencev…

Dušan Ahej Samo imena in priimke krivcev javno objavite, verjetno se ve, kdo je to.

Jože Artnak Še kaj podobnega se dogaja pri delovanju oblasti v naši državi. Poznam še kake zgodbe, ker sem imel priložnost krajši čes nekatere stvari spoznati od blizu.

Branko Burjan Pohvalno, da je predsednica DZ našla čas, postavila pisno vprašanje in se osebno pogovorila z ministrom. In pri tem bo verjetno ostalo. Žalostno pa je, da od spomladi do jeseni ali počasi do zime, njena najmočnejša stranka v parlamentu ni zmogla moči, da bi to težavo in škodljive posledice odpravila. Naj velja zahvala in pohvala, morda pa bo le kaj pomagalo.

Slavka Hiti Zopet se ne bo zgodilo nič, tako kot že toliko let, kljub prizadevanju nekaterih, da se to razreši. Lažnih obljub je bilo že mnogo, mnogo. Leta pa tečejo. Upanje pa res umre zadnje.

Marija Fortič Saj ja vse skupaj noro, naivno in sramotno za pravne akademike. Sploh ni besed.

pravo#