6. marec 2022

V uradnih podatkovnih dokumentih o posamezni osebi se praviloma navajajo podatki o datumu rojstva in smrti. Tudi na grobovih v krščanskem svetu se za umrlega navaja znak * pred letnico rojstva in simbol † pred letnico smrti (simbol rdeče zvezde počasi izginja).

Ob pogledu na spomenik mrtvemu z omenjenimi podatki se vedno spomnim, kako Rimljani niso uporabljali tega načina označevanja podatkov o umrlem.

V latinščini se je praviloma uporabljala beseda vixit (živel je) ob navedbi letnic rojstva in smrti. Izogibali so se besede morietur ali mortuus est (umrl je).

Zdi se mi, da so Rimljani na ta način simbolno bolj izpostavili v ospredje največjo vrednoto – življenje samo, ne pa dveh dogodkov, ki sta sicer pomembna, vendar umrli k njima ni ničesar prispeval, saj sta za njegovo rojstvo poskrbela starša, za smrt pa narava. Za človeka je najpomembnejše obdobje življenja med rojstvom in smrtjo, v katerem je bil Človek, karkoli že to pomeni.

“Život je crtica između dva datuma” poje Đorđe Balašević)

Žalostno je, da v uradnih dokumentih in na nagrobnem spomeniku zanamci zvedo le za človeško bitje, ki se je rodilo in umrlo tako kot vsa bitja in stvari na zemlji, čeprav je človek najvišje bitje, ki s svojim življenjem in delom prispeva v zakladnico življenja, namenjeno prav potomcem. To je tudi odsev našega pojmovanja pomena človeka kot uporabne stvari, za katero je pomembno le, kdaj je bila izdelana in do kdaj je še uporabna (berite: upokojitev).

(To nima ničesar opraviti z uveljavljeno prakso, da siromašnim ponujamo hrano dan ali dva pred potekom njene uporabnosti, vedoč, da bo zagotovo uporabljena po preteku roka veljavnosti – mi pa se tolažimo, da je to zanje še vedno uporabno).

Barbara Bračič

Življenje je črta! Kako in kolikokrat bo ukrivljena je skrivnost! Hvala bogu! Dobro je, da živimo tako, da nam na koncu ni žal niti dneva, trenutka, ki smo ga preživeli.

Moj priljubljeni pisatelj Buscaglia je v svoji knjigi, Živimo, ljubimo in se učimo zapisal eno zanimivo anekdoto. Srečal je prijatelja, ki je bil žalosten, a je hitel in bil ves zbegan. Vprašal ga je kaj je narobe z njim! Prijatelj mu je odgovoril, da mu je umrla žena, zato je žalosten. Hiti pa, ker bi rad kupil rdečo obleko za njo, da jo bodo v njej pokopali. Vedno si jo je želela, a nikoli kupila. Vsaj sedaj naj jo ima!

In zaključek, ki ga naredi Buscaglia: prosim kupite si rdečo obleko, ZDAJ! Torej! Živite življenje danes, jutri, vsak trenutek sproti!

#življenje, #smrt