20. november 2026

Starejši se v komunikaciji z drugimi, zlasti z mlajšimi, pogosto čutimo manjvredne, nesposobne in podcenjene zaradi načina govora ali vedenja drugih v razmerju do nas. Gre za komunikacijo, pri kateri govorec nastopa z vidika premoči ali superiornosti, pogosto pod pretvezo, da je prijazen ali dobronameren. To je primer v komunikaciji s starejšimi, ko govorec uporablja poenostavljen jezik, kot da starejši ne bi bili sposobni razumeti kompleksnejših idej. Sem štejemo tudi detajlno razlaganje nečesa očitnega ali stvari, ki so splošno znane, z jasnim izrazom, kako je govorec zaskrbljen, ali bomo to razumeli, pri čemer še doda: »To je za vas težko razumljivo«.
Pri skupnem pogovoru se pogosto ne upošteva mnenje starejšega, češ da je takšno mnenje manj pomembno. Zlasti pa starejše prizadene pokroviteljski ton glasu, vzdihovanje, zavijanje z očmi in obrazni izrazi, ki kažejo na podcenjevanje.
Pokroviteljski način komuniciranja pogosto srečamo tudi na drugih področjih medosebnih odnosov, na primer na delovnem mestu, ko šef poudarja, da bo poskušal razložiti določene stvari na bolj razumljiv način, ker sicer delavci ne bodo razumeli; ali pa v šoli, ko učitelj izrazi začudenje, kako da učenec ne razume, če pa je to tako enostavno. Posebej ga je v praksi možno zaznati, kadar govorec meni, da je potrebno ženskam določene stvari podrobneje razložiti zato, ker so pač ženske.
Pokroviteljska komunikacija ima za posledico, da se sogovornik čuti manjvrednega, necenjenega ali manj kompetentnega, kar zmanjšuje njegovo samozavest in vpliva na izogibanje nadaljnjim pogovorom ali prispevanju svojih idej.
V vsakodnevni praksi naj bi se izogibali pokroviteljski komunikaciji nasploh, zlasti pa v odnosu do starejših. V razgovore je treba vstopiti brez predsodkov o sposobnostih sogovornika glede njegove starosti, spola ali izkušenj. Komuniciranje mora biti na enakopravni ravni, ne da bi se govorec postavljal nad sogovornika. Če se iz okoliščin primera že ugotovi, da je sogovorniku treba podrobneje razložiti določeno zadevo, je primerno brez podcenjevanja sogovornika vprašati: »Ali je treba kaj dodatno pojasniti?«.
Pokroviteljska komunikacija pogosto ni namerna, a vseeno lahko negativno vpliva na odnose. Ključ je v iskrenem medsebojnem spoštovanju in zavedanju, da sta enakovrednost in empatija temelj uspešne komunikacije.
Razumljivo je, da starejše osebe pokroviteljska komunikacija pogosto moti, saj se ob njej lahko počutijo podcenjene ali manjvredne. To je neredek problem, ki izvira iz napačnih predpostavk o staranju in sposobnostih starejših ljudi. Pokroviteljski pristop do starejših se pogosto pojavlja v družinskih, zdravstvenih, delovnih ali drugih okoljih. Družba mora stremeti k večji enakopravnosti in vrednotenju starejših kot pomembnega dela skupnosti.

Marjana Pavliha Absolutno, se strinjam z napisanim.

Suzana Pirtovsek Dragi Šime to si odlično opazil in povedal. Res je da način komunikacije med dvema generacijama starši in odrasli otroci je motena če se začnemo pogovarjati o tehnologiji ki jo oni uporabljajo. Ko jih poslušam v njihovih medsebojnih pogovorih slišim toliko okrajšav iz angleščine da jih že težko razumeš. Ko pa vprašaš e tu se začne to pokroviteljstvo o katerem govoriš. Nedavno na pregledu pri okulistu sem opazovala prodajalko ki se je poskušala dogovoriti o očalih s starejšim gospodom ki je bil na vozičku. Govorila je povdarjeno glasno na način kot bi razlagala otroku in mu je praktično prodala vse kar je lahko, gospod se je samo strinjal in kimal. Enak način govora je uporabila tudi pri meni kar mi ni bilo všeč ker očitno ni mogla preceniti distanco in zato sem hitro zapustila prostor. Mislim da smo mi kot družba spustili v eter veliko časa ki bi ga morali uporabiti za privzgajanje spoštljivega odnosa do starejših in dobrega vedenja ter empatije ter razumevanja drugih . Na tem bi znova morali delati in vključevati starejše v družinskih odnosih, srečanjih in preživljanju skupnega časa da se zopet navadimo živeti v sožitju.

Dragica Bacani Spoštljiva komunikacija do nas starejših včasih izpade ravno obratno.
Dosti je odvisno tudi od nas starejših kako jo sprejemamo.

Barbara Bračič V pogovoru z nami, starejšimi, mlajši sogovorniki pozabijo, da imamo bogate iskušnje tako na področju stroke kot pri medsebojnih odnosih, minula znanja nadgrajena z novimi znanji, širok pogled npr. na problem ali določeno situacijo, ki je lahko tudi konfliktna! Ni vse v hitrosti reagiranja/odgovora! Predno se sogovorniki(mlajši) zaletijo s komentarjem ali pa podcenjujočim odnosom bi bilo dobro, da preštejejo do 10 in šele potem povedo svoje mnenje! Zaletavost v komunikaciji ni odlika, je problem. Odgovori teh “hitrih mladih” so velikokrat vsebinsko nepopolni, podatki napačni, ker jih ne preverijo in vsemu verjamejo. Če jih popraviš oz. navedeš drugačna dejstva, ki so preverjena, pa so užaljeni ali pa celo vztrajajo pri “svojem prav”.
V teh primerih pa velja: v življenju je treba vedeti kdaj se je treba nehati pogovarjati s takimi ljudmi in jim preprosto pustiti, da se motijo!

Jože Brenčič Nikoli nisem prenesel pokroviteljske komunikacije nekoga, tudi ne, ko sem bil mlajši. Takoj sem na to opozoril tistega, ki je tako nastopal.

Slavi Belšak Pokroviteljska komunikacija ne preživi v relaciji suverenih posameznikov.
Sama se celo življenje učim, da je ne uporabljam, kot tudi ne dovolim, da se uporablja do mene.

Brane Terglav Takim se enostavno izogneš. Jaz jih na kolesu in hoji ne srečam, ker tam takih enostavno ni. Na tekmah hokeja pa v glavnem sedim sam in ne poslušam raznih strokovnjakov.

Metka Penko Natlačen Dragi profesor Ivanjko, komunikacije se s tega vidika, pokroviteljske in omalovazujoče za starejše, ne lotimo, prvič razmišljanje na to temo srečam v vašem odličnem pisanju.
Od doma sem vajena, da se je oče zelo rad pogovarjal s starejšimi, ker so mu znali povedati zanimive zadeve. To ljunezen sem nasledila od njega in mi lepša življenje od mladih nog.
Imenitni so ti vaši zapisi, strukturirani in argumentirani in celoviti, pa razumljivi v smislu, da se nas dotaknejo. To je prav in hvala Vam.

Jolanda Mihaela Pinterič hehe zanimivo…mladi imajo ravno takšen občutek, ko govorijo s starejšim: da so pokroviteljski. Tisto večno prikimavanje iz piedestala ali prikimavanje na sploh pomeni, da nekdo ni vreden niti komentarja-dialoga.

Milena Hribernik Zelo, zelo me moti, ne samo komunikacija, tudi pismena komunikacija, ko želiš v pismeni obliki in je takoj, vam bomo poslali poe-mailu, potem moraš imeti printer in še kaj.Še vedno hočem papir v roki. Ali za naročit – pošljite mail. Sploh ne upoštevajo, ne starosti, ne zmožnost, …vsak z temi opcijami ne zna ali ne zmore ravnati; pa naj vam otroci pomagajo. Zakaj, oni imajo omejen čas in svoje življenje.
Smo že odpisani?

Alojzij Kolenc To je stvar vzgoje, širine človeka.
Zgodilo se je pred kratkim pri pripravi 70 letnice našega znanega in tudi v tujini nekoč priznanega oddelka…
Ko naj bi skupaj pripravila prispevek o zgodovini oddelka, me je mlad zdravnik ZVISKA poučeval…
Samo nasmehnil sem se in pomislil kaj bi moj, VELIK spoštovan primarij nekoč naredil, niti pomislil si nisem…
Samo skromni in ponižni so postali kasneje VELIKI.
(Pustimo ob strani pregovore teh o temu)

Sabina TrafelaHvala. Prvič v mojem življenju je nekdo naglas povedal da je tako vedenje v bistvu prikrita oblika nasilja. To je vedno prvi korak da se začnejo stvari spreminjati.

Simona Rebolj Starejša oseba, ki se počuti ob mladih nesposobna ali manjvredna, se mora pa zelo zamislit nad seboj.
Starejši bi morali bit spoštovanja vredni učitelji in mentorji mladim. Če tega niso sposobni, so občutki manjvrednosti ob mladih logična posledica. Hud osebni problem.

Spomenka ValušnikDrug od drugega se lahko veliko naučimo, vedno rada prisluhnem nasvetom starejših. Sama menim da je včasih pokroviteljsko komuniciranje dobronamerno, kadar pa ni panoga je potrebno nemudoma ustaviti. Hvala za vaš zapise, ki jih z veseljem preberem.

Sonja Vengar Spostovani profesor, cestitke, da ste se dotaknili te občutljive a, se kako aktualne teme. Vse izdaja iz našega okolja, nase vzgoje, če imaš spoštovanje, ni potrebno pokroviteljsko…


starost#