Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Ponosen na študente, ki razmišljajo drugače

5. maj 2025

Ko sem študentom pojasnjeval rimski stavek »De mortuis nil nisi bene«, v smislu, da se o mrtvem ne sme govoriti ničesar razen dobrega, mi je ena od študentk ugovarjala, da ona ta stavek razume drugače, glede na to, kako znajo danes mnogi povedati veliko slabega o mrtvem. Njen prevod se je glasil: “O mrtvih naj ne ostane nič dobrega.”

Njen prevod me je presenetil – vendar sem po premisleku ugotovil, kako je študentka zelo pronicljivo opozorila na razkorak med antičnim idealom in sodobno prakso – posebej v dobi družbenih omrežij, in da je mogoče starodavne izreke reinterpretirati drugače glede na sodobni kontekst, kar včasih bolj zvesto odraža aktualno družbeno stanje kot pa njihova prvotna intenca.

V praksi je nesporno zaznati (te dneve so na primer aktualne različne ocene o Titu in papežu), da po smrti javne osebnosti (in tudi običajni ljudje) pogosto postanejo tarče razprav, kritik in celo izpostavljanja najtemnejših plati njihovega življenja. V tem kontekstu študentkin “ironični prevod” – “O mrtvih naj ne ostane nič dobrega” – ni napačen, ampak prej kritičen komentar realnosti. Je torej parodija izvirnega reka, ki zrcali spremembo v družbenem odnosu do smrti in spoštovanja.

Nekateri se ne bi strinjali s tem. Res pa je, da ko danes umre znana oseba – politik, umetnik, podjetnik – se takoj sproži plaz spominov, analiz, razkrivanj in pogosto tudi ostrih kritik. Družbena omrežja postanejo prizorišče moralne revizije, kjer se pokojnikova dejanja tehtajo ne le v zgodovinskem, ampak tudi v današnjem, pogosto zelo čustvenem kontekstu. Mnogi si jemljejo pravico, da po smrti posameznika povejo vse, kar jih je motilo – včasih tudi to, o čemer so med njegovim življenjem molčali.

Etika spominjanja mrtvih v digitalni dobi terja nov razmislek. Nič več ne gre le za vprašanje kaj je res, ampak tudi kako, zakaj in kdo pripoveduje o spominu. Spoštovanje do resnice mora iti z roko v roki s spoštovanjem do dostojanstva – tako mrtvih kot živih, ki z njihovim spominom živijo dalje.

Pa da ne bom pozabil omeniti, da sem vedno ponosen na moje študentke in študente, ki razmišljajo drugače …

#etika, #študij

Komentiraj