Pravnik kot biblijski Pilat
Pravnik se pogosto pri zastopanju neutemeljenih pravic svojih klientov obnaša kot Pilat – obsodi človeka na smrt, a pri tem pazi na čistost rok.
Etika se včasih zdi le voda, s katero si umiva vest.
Toda roke so lahko čiste, srce pa ne.
Spoštovani prof. dr. Šime Ivanjko!
Zakaj slovenski pravniki ne ustavite grobo diskriminacijo slovenskih državljanov na ESČP? Tudi vi ste pisali o tej diskriminaciji, “Dantejev zapis: »Opustite vsako upanje, vi, ki vstopate…….. ».
https://cip.gov.si/media/2120/pravosodni-bilten-3_-2019-v1.pdf
stran 81:
Iz podatkov ESČP (ECHR Overview 2018 (coe.int)) izhaja,
da je bilo med letoma 1993 in 2018 proti Sloveniji vloženih 9.512 pritožb.
Odločeno je bilo o 9.442 pritožbah, kar 9.066 (96 %) je bilo nedopustnih oziroma črtanih. ESČP je do konca leta 2018 sprejelo sodbe v 363 primerih, kršitev pa ugotovilo v 343 primerih (3,5 % vseh pritožb). …..
ESČP (ECHR) je v letu 2018 (ECHR CP_Slovenia_ENG (coe.int)) obravnavalo 313 pritožb proti RS.
303 (97 %) so bile nesprejemljive ali črtane. Sodišče je sprejelo deset sodb (v desetih zadevah) in v petih zadevah ugotovilo vsaj eno kršitev EKČP. Na odločitev čaka še 107 pritožb (v letu 2017 je bilo odločeno o 1831 pritožbah, 1795 jih je bilo črtanih).
S spoštovanjem,
Zlatko Kukovec, žrtev sodnega sistema RS in EU
https://cip.gov.si/media/2120/pravosodni-bilten-3_-2019-v1.pdf
stran 81:
Iz podatkov ESČP (ECHR Overview 2018 (coe.int)) izhaja,
da je bilo med letoma 1993 in 2018 proti Sloveniji vloženih 9.512 pritožb.
Odločeno je bilo o 9.442 pritožbah, kar 9.066 (96 %) je bilo nedopustnih oziroma črtanih. ESČP je do konca leta 2018 sprejelo sodbe v 363 primerih, kršitev pa ugotovilo v 343 primerih (3,5 % vseh pritožb). …..
ESČP (ECHR) je v letu 2018 (ECHR CP_Slovenia_ENG (coe.int)) obravnavalo 313 pritožb proti RS.
303 (97 %) so bile nesprejemljive ali črtane. Sodišče je sprejelo deset sodb (v desetih zadevah) in v petih zadevah ugotovilo vsaj eno kršitev EKČP. Na odločitev čaka še 107 pritožb (v letu 2017 je bilo odločeno o 1831 pritožbah, 1795 jih je bilo črtanih)
https://www.echr.coe.int/Documents/Admissibility_guide_SLV.pdf
Že več let je Sodišče zaradi različnih dejavnikov preobremenjeno s pritožbami posameznikov (31. avgusta 2010 jih je na reševanje čakalo 130.000). Ogromno večino teh pritožb (več kot 95%) pa zavrnejo,
ne da bi jih obravnavali po vsebini, saj ne izpolnjujejo enega od meril dopustnosti, določenih s Konvencijo. To prinaša težave iz dveh razlogov.
Prvič, ker mora Sodišče odgovoriti na vsako pritožbo, ne more v razumnem roku obravnavati zadev, ki si zaslužijo obravnavo po vsebini, javnost pa od tega nima nobene prave koristi.
Drugič, več deset tisočim pritožnikom zahtevke zavrnejo, kar se pogosto zgodi po več letih čakanja.
https://nova24tv.si/klemenciceve-lovke-sezejo-vse-do-strasbourgha-njegova-svakinja-katka-zidar-al-mutairi-z-roko-v-roki-z-glavnimi-sodniki/
Dr. Boštjan M. Zupančič: “Vem za pritožbo, ki je bila zato napisana v angleščini, a je omenjene gospe sodniku posamezniku niso nikoli pokazale, kljub temu, da jo je bilo par strani in jo je bilo možno preštudirati, ker je bila vloga prav zato pisana in vložena v angleškem jeziku,” opozarja in dodaja, da je ob obisku v Strasbourgu podal zahtevo, “da se za vse (takrat) nove strokovne sodelavke in sodelavce naredi tim – “security check” (security clearance). Takrat me je birokracija gladko zavrnila, češ da to ni potrebno.”
V skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) mora pri vsaki nacionalni zadevi, ki pride v obravnavo pred ESČP, sodelovati tudi nacionalni sodnik, torej v našem konkretnem primeru slovenski sodnik. Takšen način delovanja velja vse od začetka, ko je sodišče začelo s sojenjem. Glavno težavo pa po besedah Boštjana M. Zupančiča predstavlja dodatni protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katerega posledica je, da o zadevah, ki jih je treba razglasiti za nedopustne (inadmissible), sodi nek drugi sodnik, ki jezika države, od koder prihaja pritožba, sploh ne razume.
Prihaja do značilne evropsko-strasbourške “bedastoče”
Ob tem sicer Boštjan M. Zupančič izpostavlja, da sodnik Egidijus Kuris iz Latvije predstavlja odličnega in skrbnega sodnika, ki pa v skladu z dodatnim Protokolom sodi kot sodnik posameznik. “Seveda ne v “sestavi”, ker odloči sam,” izpostavlja Zupančič in dodaja, da gre v tem primeru za značilno evropsko-strasbourško “bedastočo”, ki se v ZDA ne bi mogla zgoditi. Po besedah Boštjana M. Zupančiča se sodnik posameznik odloči s pomočjo strokovne sodelavke Katke Zidar Al-Mutairi, sestre Nine Zidar Klemenčič in svakinje pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki sodniku prinese v pogled opis zadeve, zapisan v obliki enega odstavka, na podlagi katerega se odloči v zadevi. Tako sodnik podpiše zadevo, o kateri spisa sploh ni videl, pri tem pa sodeluje vnukinja Titovega vodje kabineta Ana Vilfan Vospernik.
Ugledni pravnik dr. Boštjan M. Zupančič, med drugim nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, je v svojem zapisu opozoril, da slovenska globoka država sega tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in drugam v Strasbourgu.
Komentiraj