Pravniki drugače razumemo Shakespearov stavek: »Najprej pobijmo vse odvetnike«
29. september 2023
Študentje prava se zelo radi pogovarjajo o svojem bodočem poklicnem delu. Ob prihodu na pravno fakulteto imajo dokaj nejasne pojme o tem, kaj pomeni poklic pravnika, kaj dela poklicno in kakšna je njegova vloga v družbi. V njihovih razmišljanjih so prisotne pozitivne in negativne strani o pravnikih oziroma še konkretneje o odvetnikih. Nekoč sem študente vprašal, kaj menijo o znanem Shakespearovem reku: “The first thing we do, let’s kill all the lawyers.” (Najprej pobijmo vse odvetnike). To je rečeno v IV. prizoru II. dela Henrik VI., ki je bil napisan med letoma 1596 in 1599. Ta stavek se pogosto uporablja za omalovaževanje pravne stroke ali vsaj za priznanje vseprisotne karikature pokvarjenega in predragega pravnega svetovalca. Študenti so bili presenečeni in so bili prepričani, da je to šala ali posrečen aforizem in da v tem stavku ni moč najti ničesar pozitivnega o pravnikih.
Ko pa sem študentom prebral sceno, v kateri je ta stavek izrečen, in jim pojasnil, da je to izgovoril zloben lik z imenom Dick Mesar, grozeč morilec, ki ubije vsakogar, ki zna brati, in zažiga vse knjige ter je desna roka Jacka Cadea, ki vodi upor proti kralju Henriku, potem ta stavek dobi bistveno drug, pozitiven pomen. Cade in Dick sta agresivno antiintelektualna in se zavedata, da bo upor in revolucija zmagala s prevzemom nevednega ljudstva, če ne bo odvetnikov, ki branijo obstoječi družbeni sistem. Shakespeare odvetnike s tem stavkom predstavlja kot temeljno obrambo pred najbolj grobimi manifestacijami oblasti in pred revolucionarnimi spremembami, ki jih izvajajo skupine zločincev. Avtor pronicljivo spoznava in opozarja, da odprava odvetnikov pomeni korak v smeri totalitarne oblike vladavine brez prava. Po vsej verjetnosti je bila Shakespearu znana Magna carta libertatum, sprejeta leta 1215 prav v Angliji – torej 300 let pred zapisom omenjenega stavka, ki je v osnovi obramba človeka pred kraljevo oblastjo. Pri tej obrambi posameznika pred oblastjo pa imajo pravniki primarno vlogo, ki jo pa žal v praksi še danes mnogokrat pogrešamo, kadar pravniki zlorabljajo pravo, da bi branili oblast pred posameznikom …
Študenti so ob tem primeru spoznali, da kljub prvotno negativnemu prizvoku omenjenega stavka »Najprej pobijmo vse odvetnike«, v osnovi vsebuje pozitivni pristop k vlogi odvetnikov; in drugo, da je treba izgovorjeni ali zapisani stavek vedno razlagati na podlagi njegove umestitve v kontekst širšega pomena, da bi se lahko dojel njegov pomen.
P.s.
Ta razmišljanja nimajo nič opraviti (ali pač) z obravnavanjem odvetnikov v času socializma, ko se je po letu 1945 tudi razpravljalo o odpravi Pravne fakultete v Ljubljani in omejevalo poklicno delo odvetnikov.
Metka Penko Natlačen
Hvala za ta zapis, posebno zadnji odstavek, o odpravi Pravne fakultete v socializmu. Marsikdo tega ne ve.
Peter Hartman
Ja Kompleksnost! Ne na prvo žogo! Žal je v vsevečji specializaciji na vseh podrocjih zmeraj bolj odmaknjena! Za vse je potrebno troje: recimo: razum, srce in duhovnost!
Fedor Šlajmer
Dragi gospod Šime. Na prvi uri prava bi študentom morali razložit: Pravo in pravica, sta dve popolnoma različna pojma. Tisti, ki ostanejo na drugi uri je prav, da jih pobijejo, kot je rekel Šekspir. Seveda se hecam, vse najboljše gospod Ivanjko.
Alenka Gortan
Ta zapis je dragocen tudi zame, anglistko 🌿
Kukovec Zlatko
Tega “naši” sodniki in ljudstvo ne poznajo (eni sodniki ZELO DOBRO POZNAJO, pa ne upoštevajo): Slovenija je demokratična država (1. člen URS), ki temelji na konceptu DELITVE OBLASTI, po katerem je sodstvo enakovredni in neodvisni izvajalec dela oblasti (3. in 125. člen URS).
TA OBLAST SODSTVU NI LASTNA, temveč MU JO JE PODELILO LJUDSTVO (3. člen URS) in je zato vezana na ustavo in zakon (125. člen URS Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon).
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov (3. člen URS), ki spoštuje temeljne pravice in svoboščine vseh ljudi (5. člen URS) ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen URS).
V velikem upanju na sodstvo kot porok pravičnosti!
Andrej Razdrih
Mislim, da je Matej Bor prevedel naslov kot “ najprej pobijmo vse paragrafarje” v smislu vse pravnike. Ne gre samo za odvetnike. Pravniki v Angliji so v času Cadea uporabljali latinščino, ki jo ljudstvo ni razumelo.
Igor Triller
Reforma razumevanja prava, zaščite zakonitosti in začetek izpostsvljanja človekovih pravic prav tako sodijo v tisto obdobje 16. stoletja in vzpostavitev anglo-saškega razumevanja pravne države (naj mi oprosti Rimsko pravo). Takratni odmik zahodne percepcije razumevanja človekovih pravic od vzhodnjaškega “ KADIJA TE TUŽI, KADIJA TE SUDI! “ je veličasten napredek civilizacije. Po rimskem pravu se pojavi pravilo o PRAVICI VSAKEGA ČLOVEKA DO POŠTENE OBRAMBE, kar naj bi odvetniška vloga predstavljala.
Seveda se bo vedno postavljalo vprašanje in razločanje med zakonom in pravno državo ter miralno – etičnim pojmovanjem človekovih pravic.
In še en element je v tej zvezi potrebno upoštevati – tudi odvetnike in celotna zasedba sodne veje oblasti sestavljajo LJUDJE z vsemi možnimi odkloni, ne umetna inteligenca!
pravo#
Komentiraj