Pravniško ravnanje mimo moralnih in zdravorazumskih vrednot
30. januar 2022
Nekoč so me študenti spraševali, kaj je najtežje v pravniškem poklicu. Običajno sem se zapletel v razgovor s študenti tako, da so oni poskušali najti odgovor na to vprašanje. Preprosto nisem vedel odgovora, čeprav ima vsak pravnik svoje mnenje, kaj je zanj najtežje. Praviloma so to dvomi o pravilnosti odločitev. Tudi če je odločitev potrjena s strani »po zakonu pametnejših pravnikov«, še ne pomeni, da nas to pomirja.
Če bi me danes vprašali, bi poznal odgovor: “V pravniškem poklicu je verjetno najtežje najti usklajenost med tistimi moralnimi nauki, ki smo jih prejeli kot otroci od dobrih staršev, poklicnimi dolžnostmi, ki so nas jih učili profesorji prava, in zdravorazumskim razmišljanjem.”
Kadar nam naša vest šepeta nauke staršev iz otroštva in nam zdrav razum jasno daje vedeti, kako je treba ravnati v določeni situaciji, utišamo našo vest in naš razum s sklicevanjem na določen predpis, ki je lahko v nasprotju z nauki staršev in zdravim razumom. Kljub temu da se nam upira ta enostranskost upoštevanja prava, pa nimamo hrabrosti, da bi se temu uprli.
S tem občutkom primoranosti ravnati mimo naših vrednot, ki so nam jih vsadili starši, in v nasprotju z zdravorazumskim razmišljanjem, moramo živeti in ob tem na zunaj dajati drugim videz, kako smo prepričani v našo nezmotljivost.
Spoštovani profesor Ivanjko, z Vašim mišljenjem sovpada ugotovitev, da najboljši pravniki (še posebej sodniki) niso najbolj inteligentni ljudje, temveč najbolj odprti – dovzetni za drugačnost.
Meni je i danas najteže mišljenje koje nažalost sve više buja izrečeno pre jedno 60 godina od strane najvećeg sina našeg naroda u bivšoj SFRJ a koje svi znamo: ”Nećemo se valjda držati prava kao pijan plota”. U implemetaciji pravnih normi sve je isto samo njega nema.
Menim, da je najtežje takrat, ko ugotoviš, da se vsi isledki skladajo z resnico in pravičnostjo pa zaradi pravnih norm ne moreš tako odločiti.
Velikokrat sem bil v zelo težki situaciji glede presojanja. Tisto vaše navodilo, da mora vsak sodnik ali odločevalec, najprej v svoji glavi najti pravo odločitev, potem pa jo utemeljiti in uskladiti z zakonom, se mi je pokazala kot najbolj življensko pravilna. Držim se tega kolikor le gre, pa vedno se počutim močan, ko naletim na čiste pravne administratorje. Veliko ste nam dali moralnih naukov, za kar smo vam danes še kako hvaležni. Lepo vas pozdravljam, spoštovanja vreden, profesor.
#pravo, #študij, #morala
Komentiraj