15. september 2022

Pravnik je oseba, ki se poklicno ukvarja z razreševanjem medsebojnih sporov med ljudmi. Res je, da zastopa praviloma eno od strank v sporu, vendar je njegovo temeljno poslanstvo, da prispeva k rešitvi sporov. V sporih so pogosto prisotne žaljive opombe sprtih strank, prepirljive igre ali grožnje, napadi pod pasom, ustrahovanje in podobno.

Žal v pravnih bukvah in na predavanjih študentom praviloma ni napotkov, kako ravnati v tovrstnih situacijah, kako se odzvati na takšne osebne napade oziroma se jim sploh izogniti.

V praksi se pogosto na takšen napad odgovori z enakim protinapadom, ki se običajno šteje kot zmaga, vendar pa se s tem ustvari sovražnika, ki ne bo pozabil ponižanja in bo ob vsaki priložnosti skušal z maščevanjem ponovno pridobiti zmago.

Zakaj se je modro odreči protinapada?

Znano je, da se v zaostrenem spornem razmerju ustvarja pri strankah stresna situacija, ki ustvari mentalno blokado in zmanjša zbranost oziroma sposobnost razmišljanja. Vključitev čustev v reševanje spornih vprašanj ima za posledico nastop stresa, ki spodbuja željo po poglabljanju spora. Zato se priporoča ignoriranje osebne občutljivosti in se posvetiti dejanski vsebini spora.

Ker se v stresu kognitivna zmogljivost zmanjša, je potrebno več časa, da se obdelajo informacije in se izpeljejo pravilni zaključki.

Stres se obvladuje z zbranostjo, umirjenostjo in osredotočenjem hladne glave na bistvo spora, brez razburjenja. Umirjenost nam ni prirojena, vendar se jo lahko pridobi, ne z učenjem retoričnih trikov temveč z razvijanjem pozitivnega odnosa primarno do sebe in potem tudi do drugih. To je mogoče doseči s samozavestnim obravnavanjem kritičnih vprašanj in z oblikovanjem pozitivnega prepričanja o svojem stališču.

Bistveno je imeti pozitiven in hvaležen odnos do nasprotnika in se izogibati izjav o dominantnosti svojega znanja in izkušenj ter obravnavati drugega kot manj poučenega. Pozitiven odnos do druge osebe je v osnovi prizadevanje za partnersko, prijateljsko izmenjavo svojih razmišljanj.

V vsakodnevni praksi reševanja sporov se pozablja na sporočanje pozitivnih signalov, kot so na primer pokončna drža in napetost telesa, ki izžarevata samozavest in usposobljenost. Odprt, miren pogled, jasen jezik z dovolj premori v govoru in kratki stavki vzpostavljajo stik s sogovornikom in vzbujajo zaupanje v dobre namene.

Negativni signali, kot so malomaren odnos, razburjeni pogledi, zapleteni stavki z abstraktnimi sporočili, brezbrižen ali negotov videz, so ovira za uspešno napredovanje v razreševanju spornih zadev.

Ko je moj znanec to prebral, mi je sporočil, da je ta metoda uporabna tudi za reševanje sporov brez pravnika. Sicer pa sem tudi sam osebno mnenja, da pravniki pogosto s svojo prisotnostjo nepotrebno poglobijo spor, namesto da bi ga sprti stranki sami rešili po »zdravi kmečki pameti«.

#pravo, #zdrava kmečka pamet