Naši medsebojni odnosi v družbenem življenju so obremenjeni z nesporazumi, nestrpnostjo, nespoštovanjem, verbalnimi obtožbami in neutemeljenimi sodbami drugih.

To stanje spodbujajo zlasti politiki, novinarji in na žalost tudi pravniki v zmotnem prepričanju, da obstajajo le njihova pravilna mnenja in na drugi strani napačna mnenja.

Pri tem izhajajo iz domneve, da v družbi obstajajo ljudje, ki so »per se« po naravi dobri ali slabi v najširšem pomenu besede. Prepričani so tudi, da bodo ljudje v različnih situacijah vedno delovali oziroma se obnašali enako slabo oziroma dobro, in končno so v njihovih verbalnih nastopih njihove ocene o poštenosti drugih bistveno slabše kot pa ocene dejanskega ravnanja in obnašanja drugih.

Če bi uspeli spremeniti paradigmo o delitvi ljudi na dobre in slabe in odstopiti od domneve, da bodo ljudje v različnih situacijah ravnali enako, ter da tisti, ki so enkrat ravnali napačno, bodo vedno to ponavljali, bi prispevali ne samo h kulturnemu spoštljivemu dialogu, temveč tudi zmanjšali stopnjo nestrpnosti, ki najeda temelje naše družbe.