Presežnost življenja je v BITI, ne pa v IMETI!
28. februar 2025
Vedno znova berem razmišljanja Ericha Fromma, psihoanalitika in filozofa, v knjigi Imeti ali biti – in vedno znova sem navdušen nad njegovimi idejami. Spomnim se njegovega intervjuja pred desetletji, v katerem se je spraševal, kaj je človek, če izgubi tisto, kar ima.
»Če moj občutek identitete temelji na tem, kar imam, na posesti, če lahko rečem ‘sem to, kar imam’, potem se pojavi vprašanje ‘kaj sem, če izgubim to, kar imam?’, je dejal Erich Fromm v intervjuju iz leta 1976 ob izidu njegove knjige Imeti ali biti, ki je njegovo najbolj popularizirano delo.
Poleg te knjige so nekatera najpomembnejša Frommova dela še: Beg pred svobodo, Človek zase, Zdrava družba, Umetnost ljubezni, Onkraj verig iluzije, Anatomija človeške destruktivnosti.
Fromm v knjigi Imeti ali biti navaja, da njegove dolgoletne raziskave posameznikov in skupin kažejo na dejstvo, da sta » … imeti in biti dva temeljna načina izkustva, s katerima se določajo razlike med posameznimi značaji in različnimi tipi družbenega značaja«.
V načinu posesti lahko prepoznamo značilnosti življenjskega sloga našega časa. Mislimo, da nam pridobivanje stvari, družbeni status, modna drža in številni površinski odnosi zagotavljajo varnost, v resnici pa le ustvarjajo iluzijo, da smo vredni toliko, kolikor imamo. Pogled, da to, kar imamo, določa, kdo smo, se na neki točki življenja neizogibno razblini. Potem pridemo do zidu, ob katerega lahko udarjamo z glavo ali pa se obrnemo k bolj človeški stvari v nas in okoli nas, kar je Fromm opisal kot način bivanja.
Z imeti ali biti ne mislimo na neko ločeno lastnost subjekta, ki jo ponazarjajo izjave, kot sta “imam avto”, »imam hišo« ali “srečen sem”. Mislimo na dva temeljna načina bivanja, na dve različni vrsti usmerjenosti vase in v svet, na dve različni karakterni strukturi, prevladi, ki določata celoto človekovega mišljenja, čustvovanja in delovanja.
Fromm odpira pomembnost vprašanja, ki se dotika vsakega, saj gre za temeljne eksistencialne dileme. Znano je, da je sodobna družba preveč osredotočena na posedovanje in materialne dobrine, torej »imeti«, namesto na razvoj pristnega obstoja in notranje izpolnitve, ki se povezuje z »biti«.
Da bi nam bilo »biti« pomembnejše kot »imeti«, kar je nujno za osebnostni razvoj, namesto da se definirate skozi to, kar imate (denar, status, imetje …), raje razvijajte svoje vrednote, vrline in znanje. Prakticirati je treba zavestno prisotnost v življenju, ceniti življenje kot takšno, ne zgolj kot zbirko dosežkov ali lastnine. Ne sme nam biti cilj navezanost na posedovanje, prizadevanje imeti moč in vpliv nad drugimi. Namesto da jemljemo, delimo drugim, brez pričakovanja povračila. Nujna je ustvarjalnost v sožitju z drugimi. Premislek o vrednotah; so resnični smisel življenja materialne dobrine ali notranji mir in sreča? Fromm je verjel, da je pot do resnične svobode v tem, da prepoznamo in presežemo iluzijo posedovanja ter se usmerimo v kakovost bivanja – temeljno vsebino Biti …
V človeku je pohlep in imeti čim več, nadaljuje se z oblastjo nad drugimi. Ko zbolis se prioritete spremenijo in spoznaš, da je biti zdrav največja vrednota, ki nima vrednosti. Moja osebna izkušnja in povratek od mrtvih. Pravo resnico o tem je povedal milijarder Steve Jobs pred smrtjo.
Zanimivo, mnogi se ne poznajo…..V smislu biti – imeti…..
Ljudje idealiziramo biti in istočasno hlepimo po imeti. Poleg tega moramo priznati, da “imeti” spodbuja tehnološki napredek…
..lepo je biti tvoja hci in se lepse te je imeti za oceta…
#življenje, #etika
Komentiraj