31. januar 2021

Prijatelji iz Japonske so mi povedali, da je v nekaterih uredništvih japonskih uglednih medijev na vidnem mesto zapisano pravilo, znano tudi kot narodni izrek: «Preverjamo sedemkrat, preden začnemo sumiti na nekoga.« Ob tem razmišljam, da je to le pretirano, vendar za Japonce je znano, da v svojem obnašanju marsikje odstopajo od pravil zahodnega sveta. Če bi nekateri mediji vsaj dvakrat preverili dejstva, o katerih poročajo, se ne bi od leta 2016 v svetu okoli 300-krat povečala uporaba besede fake news (lažne oziroma napačne novice, pogosto senzacionalistične informacije, ki se širijo pod krinko medijskega poročanja).

Verjetno pri nas ni bistveno drugače, kadar gre za naše medije.

Sumiti nekoga, da je storil nekaj neprimernega, ali sumiti v nekaj, češ da ni koristno, oziroma da je škodljivo, je pri nas oblika nacionalnega športa, ki se izvaja na vseh področjih. Epidemija je, ob prisilni socialni distanci, izvajanje tega športa še povečala in ga prenesla na vsa področja, zlasti pa na družbena omrežja. Tako je npr. o koristnosti ali škodljivosti cepljenja proti okužbi verjetno enako število medijskih objav, ki sumijo v primernost cepljenja in drugih ukrepov varovanja pred okužbo, kot tistih, ki cepljenje priporočajo. Res je, da je veliko dvomov o obrambni moči cepiv, pa vendar moramo zaupati strokovnjakom, ki ugotavljajo, da je v dani situaciji za zdaj najbolj učinkovita obramba posameznika in drugih pred posameznikom. Cepljenje proti corona virusu ni sicer pravna, je pa moralna dolžnost (s pravom se posameznik brani pred drugim, z moralo pa se drugi brani pred posameznikom).

Torej cepljenje je, čeprav je podan dvom o njegovi koristnosti, naša moralna dolžnost do sebe in do drugih, v danih okoliščinah, ko ni drugih možnosti.

Sicer pa je že pred 2000 leti Nekdo priporočal, »naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe«.

#mediji, #epidemija, #cepljenje