Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Pripovedne zgodbe politikov …

10. september 2022

Naši, pa ne samo naši, politiki so pravi genialci za pritegnitev naše pozornosti. Zdi se, da so brali Homerja, ki je v opisu trojanske vojne od vseh strahot, ki so se dogajale v desetletni vojni, najbolj pritegnil pozornost generacij več tisoč let z zgodbo o trojanskem konju, s katerim se je vojna končala. Ker je Paris ugrabil lepo Heleno, se začne vojna in konča z uničenjem Troje s pomočjo podarjenega konja, v katerem so bili skriti vojaki.

Torej za pritegnitev pozornosti je potreben pripovedni dogodek, povezan z emocijami, in zločest človek.

Bistvo za vzbujanje pozornosti javnosti v političnem svetu je tudi danes obstoj resničnega ali možnega spornega dogodka v družbi, ki ga ni težko najti ali pa si ga izmisliti. Mediji to pograbijo in dodajo resnične ali domnevne emocije kot nujno sestavino za ustvarjanje pozornosti. In končno večnega zločestega negativca najdejo v političnem ali ideološkem nasprotniku.

Danes, enako kot v preteklosti, so pripovedne in izmišljene oziroma nedokazljive zgodbe, podprte z večjo ali manjšo izmišljeno sentimentalno sestavino, močnejše kot aktualne informacije, saj izmišljene kategorije naredijo kot družbeno sprejemljive.

Človeško nagnjenost za pripovedne zgodbe koristijo politiki in mediji in to ne zaradi skupnega dobrega ampak zaradi svojih interesov. Pri politikih so zlasti uporabne narativne obljube, da bodo vse spremenili, kar so drugi v preteklosti napravili narobe. Oni nam danes nadomeščajo dobre pravljične strice in jim verjamemo, kot smo v otroštvu verjeli v lepe pravljice. Posebej so zanimive obskurne teorije zarote.

Zaradi svojih zgodb nas politiki pritegnejo in jih začnemo občudovati, pristopimo v njihovo stranko, jih volimo na volitvah, in ko so izvoljeni, nam začnejo težiti, mi pa se jim počasi odtujujemo ter čakamo na nove pričevalce pripovednih zgodb na bodočih volitvah.

Ko je to prebral moj znanec, je bil navdušen in mi povedal: »Saj je to enako kot v življenju pri iskanju življenjskega partnerja; najprej ga občudujemo in smo navdušeni nad njegovimi pripovednimi zgodbami, se zaročimo in poročimo ter se nato počasi odtujujemo od njega, ker se njegove očarljive obljube ne uresničujejo, in čakamo ali iščemo novo priložnost poslušanja enakih ali podobnih zgodb …«

#politika, #mediji, #družba, #morala

Komentiraj