24. februar 2024

Profesor za poučevanje prava mora imeti široko paleto znanja in veščin, da bi učinkovito poučeval in navdihoval svoje študente. Posedovati mora temeljito znanje o pravnem sistemu, zakonih, pravnih načelih in praksi na svojem področju. Pri predavanju pravne snovi mora biti jasen, dobro razložiti kompleksne pravne koncepte in se s svojo razlago prilagoditi različnim stopnjam razumevanja študentov. To pomeni, da mora profesor poznati nagnjenja študentov k različnim metodam študija, ki omogočajo najboljše učne izkušnje pri študentih. Nepogrešljiva je profesorjeva sposobnost, da analizira in razume kompleksne pravne primere in jih podaja študentom skozi prilagajanje njihovemu razumevanju, z jasnim namenom zbujanja zanimanja za učno snov in motivacije za učenje.

Profesor naj bi deloval v skladu z najvišjimi standardi etike in integritete, če želi biti vzgled študentom. V predavalnici mora ustvarjati pozitivno vzdušje, v okviru katerega se študentje lahko svobodno izražajo, izmenjujejo ideje, sprašujejo, kritizirajo in na ta način maksimalno »izkoristijo« profesorjevo znanje. Študenti se morajo zavedati, da so oni »gospodarji« v predavalnici glede obsega in načina »izkoriščanja« profesorjevega znanja in izkušenj, kar pa mora profesor s svojim pristopom sam spodbujati. Profesor mora biti študentom dostopen za vprašanja, jim nuditi pomoč pri razumevanju snovi in biti pripravljen pomagati reševati študentove težave pri študiju. Slaba je praksa, da je profesor študentom na razpolago samo v času govorilnih ur. Študentje naj bi imeli zaupanje vanj, on pa mora biti inovativen v svojih pristopih k poučevanju, vključno z uporabo sodobne tehnologije in interaktivnih metod. Pri tem lahko pripomorejo k boljšemu učnemu procesu študije primerov.

Pravo je dinamično strokovno področje, zato se profesor nenehno izobražuje in posodablja svoje znanje, da lahko študentom zagotovi najnovejše informacije in nove poglede na določene pravne pojave v družbi. Profesor, ki je navdušen nad svojim poslanstvom, lahko z lahkoto prenaša to navdušenje na študente, v najširšem pomenu besede. Ni mogoče pričakovati uspešnega dela profesorja, še manj pa učinkovitega prenosa znanja, brez lastnega entuziazma za učenje, ki pa ga študentje pri profesorju takoj opazijo in občutijo.

Študenti pogosto pričakujejo od profesorja, da je družbeno aktiven in cenijo njegovo poklicno prepoznavnost v družbenem okolju. Čeprav to ni nujna zahteva, je koristno in priporočljivo, da je profesor prisoten in vključen v širše družbeno okolje.

V času socializma se je pri profesorju posebej ocenjevala njegova družbeno politična aktivnost, kar pa je pomenilo aktivno članstvo v zvezi komunistov.

Omenjena vključenost v družbeno okolje omogoča profesorju, da ostane na tekočem s trenutnimi pravnimi trendi, ne pa političnimi, čeprav je v naši družbi težko prepoznati in ločiti pravno strokovno delo od političnega, kar je še vedno posledica ostankov stanj iz preteklega obdobja. Pravo je še vedno preveč prestreljeno s političnimi aktivnostmi imensko pomembnih političnih osebnosti. Med pravniki je še vedno slišati, kdo in zakaj je nekaj rekel, ne pa kaj je rekel.

Mimogrede naj bo omenjeno, da je bil mariborski pedagoški kader v prvih letih nastajanja višjih in visokih šol predvsem iz prakse v gospodarstvu, in znano je navdušenje takratnih študentov, ki so pridobivali predvsem praktična znanja, zlasti na tehničnem področju. Študenti zelo hitro zaznajo, ali ima profesor izkušnje iz prakse ali pa je njegova poklicna karierna pot bila vedno le iz kabineta v predavalnico in obratno.

Čeprav je pravo zelo dinamična, v družbeno okolje vključena stroka, in tudi neposredno povezana s politiko, pa študenti niso navdušeni, če je profesor politično aktiven, zlasti če je jasno opredeljen s strankarskimi idejami.

Pozdravljajo pa profesorjevo povezovanje s strokovnimi združenji ter njegovo sodelovanje na konferencah, in je njegovo ime prepoznavno v znanstveni oziroma strokovni literaturi. Nimamo podatkov, kako ocenjujejo aktivno javno nastopanje profesorjev na družbenih omrežjih.

Sodelovanje v družbenih in strokovnih dejavnostih lahko poveča profesorjev ugled in verodostojnost njegovega dela tako znotraj akademske skupnosti kot tudi širše.

Glede članstva v političnih strankah profesorji naše univerze nimajo nekih posebnih smernic, vsaj ne, da bi mi bilo to znano. V vsakem primeru bi take smernice za usmeritev profesorjev bile koristne tudi za študente. Profesorjeva strankarska aktivnost lahko vpliva na njegovo delo in percepcijo njegove nepristranskosti pri študentih. Nujno pa je, da se profesorji izogibajo političnim dejavnostim, ki bi lahko vzbudile dvom o njihovi sposobnosti nepristranskega in objektivnega poučevanja.

#študij, #profesor, #pravo, #etika